Bi 6
Yenga dyi, Bi 6 ddo 1
Ringani ko dá bí kʉ ná nzadha lú nja ko tsu Mungu dzá Pidhinga na d’e.—Mdo. 14:22.
Yova lengʉe karne ya kwanza nǎ Wakristo ronga le kpa lengʉe ndima dhó lo thika ndima bani na ná hali na nari dho. Bí ina ndrŭ ngʉ adi karne ya kwanza nǎ Wakristo nzanza, ro nja saa na føri ngʉ adi si nzá djo kpa ddienga ná saa na. Addinga Barnaba ma, mutume Paulo ma na ró njingʉeni Listra nǎ kpa ngʉ lod’ra ná saa na ná lo djo. Ya kwanza ndrŭ kongʉe kpa bblo ndirigoti ndrŭ rrngʉe kpadhó lo bblo. Ro, luti wapinzani “chòngʉe birobiro kʉ ná ndrŭ” ndirigoti fø ndrŭ kana nja ndrŭ bungʉe Paulo dju na chøchø ke dhedhe ná ngatsi. (Mdo. 14:19) Ro, Barnaba ma, Paulo ma na rangʉe anzi lo ndima d’ra nja kʉ ná nga lu nari na. Føri ká bbʉngʉe ngbá matokeo? Kpa njingʉe “bí kʉ ná ndrŭ ndima ngʉ wanafunzi” ndirigoti kpa po ná lo ma, kpadhó loroji ma na lingʉe kpa lai Wakristo kpakpa. (Mdo. 14:21, 22) Ngbà mai ndrŭ nzangʉe Barnaba ma, Paulo ma na ro kpa nzá d’ingʉe ji ro ri, ná føri nǎ ro bí kʉ ná ndrŭ bangʉe faida. Njati ko ma d’i ji nzá ddi Yova bbʉ ko njí ná njí ró ro ró, ko si kʉ ledha ba. w23.04 16-17 §13-14
Wanzia dyi, Bi 6 ddo 2
Ee Yova, arr madzá sala; ndirgoti ali ni thí ma rinzi ni kó ma tsotso nari djo. Ma ni nzi madzá njedha ddo dyi nǎ, dhonalo ni si madhó logoti ngʉngʉ. —Zb. 86:6, 7.
Daudi hwingʉeni che bbo kʉ ná mbubai na bí ndidhó maisha nǎ, ro bí ina ke ngʉ adi ndi tsotsokodha nzi Yova dhó ro sala chulu. Daudi ungʉeri u nari kʉ Yova adi sala rr rr ndirigoti ke adi ri goti ngʉngʉ. Ni maddi ka ni u fø lo u. Biblia dhori nari kʉ, Yova kaka ndi bbʉ kodhó lo u ná nyodyu ma, kpakpanga ma na ko dho nja ko ve ngatso d’e. Ke ka ndi kó ko tsotso ko djoi ma, ko vei ma na chulu inga nzɨ njínji ndi dho njʉ ná ndrŭ chulu. Nzá mai Yova ka ndi ngʉ kodhó sala goti krʉ ddo ró ko e ddi ná chu lu ro, ko churi chu nari kʉ, ke si ri goti ngʉngʉ dhé. Ke si kodhó lo u ná ritsi nganga bbʉ ko dho, ri kodhó lo u ná saa nganga na. Føri dzá lo dho, ara anzi sala ni nji nari na ndirigoti auri u nari kʉ, Yova adi ngaddi ni djo nì njʉ ndirigoti ke si “rili shi di ná ritsi krʉ o lili” ø dz’ djó.—Zb. 145:16. w23.05 8 §4; 13 §17-18
Ronji dyi, Bi 6 ddo 3
Ma ká addu bbʉ Yova dho ke nji ma dho ná bblo lo krʉ dho?—Zb. 116:12.
Ri kʉ bblo ni di ngaddi nidhó muradi djo ni tso si ró ni si ba ná ledha djo. Ni ká ka ni ddinga ro ngbá ledha djo mai? Njati rie nidhó muradi kʉ ni thɨ Biblia zødha inga sala njidha dhi chu thika ri ró, addinga ngbaribbai ma fø lo ka ndi liri ni kana kau ngʉ kpakpa Yova na nari djo. (Zb. 145:18, 19) Njati rie nidhó muradi kʉ ni é Wakristo e na ná sifa na ri ró, addinga ngbaribbai ma fø lo ka ndi liri ni kana kau ngʉ bblo nja ndrŭ na nari djo. (Kol. 3:14) Akpe nidhó muradi djo ni ji ni si dho ná lo krʉ liste djo. Adi fø liste djonga nja bí ina. Føri kina, adi di bí ina ngbà ka ndima cho ni ronga ná ndrŭ na. (Mez. 13:20) Nja saa na ko ka ko mbu ko nga kʉ muradi djo sidha dhi ù na nari bbai. Nde, føri ká pori ko tso nzá ka ko si kodhó muradi djo ri? Ri nga kʉ fø ri. Ko ka ko njí kpakpanga dhé ko si kodhó muradi djo, rie nga ma ko kʉ ri njidha dhi ù na ri ró. Nga mai ri ka ndi é sʉsʉ nja saa na ro, ni sie hwè na ri djo ni tso si ró. w23.05 27-28 §5-8
Gbonji dyi, Bi 6 ddo 4
Nja ke ddiro si ndi zʉe nari tso dhé nju.—Gal. 6:7.
Ko vʉ lonanga d’idhé nari bbʉ ná matokeo ko chu nari ka ndi cho ko ronga ko leni le kodhó chenga nǎ ro, ko thɨ kodhó kosa thika ndirigoti nzɨ ko nji fø kosa ki. Fø ko njiri nari ka ndi kó ko tsotso ko d’á shinga dhi ngana le mba ná chu nǎ. Njati rie d’idhé ni vʉngʉe lonanga ri ró, ni ká ka ni njiri ngbǎ? Achuri nari kʉ ni nzá ka ni ø b’lo da ná lo thika ro ri. Nzɨ bbari ni thí nzani nidhó akili ró ndirigoti nzɨ vi nidhó kpakpanga ni djó ni soni nari na. Fønga rɨngana, ad’i nidhó kosa utso ndirigoti anji ngbà ni ka ni njí kpadjo ná lo. Njati rie lo ni adi d’i ni djo b’lo ni njingʉe ná lo dho ri ró, nyenyenga na anzinga Yova tso, au nidhó kosa tso ndirigoti anziri ke njí ni zø. (Zb. 25:11; 51:3, 4) Anji chelo njie ni ró ná ndrŭ zø ndirigoti rie ngbà ri ka ró, ane ni tsotsokodha wazee dhó ro. (Yak. 5:14, 15) Aba somo nidhó kosa nǎ ro ndirigoti anji kpakpanga nzɨ ni nji ri ki. Njati ni njiri fø ró, ni ka ni uri u nari kʉ Yova si zølo dho ni dho ndirigoti ke si ni tsotso ko nidhó lo u nari bbai.—Zb. 103:8-13. w23.08 28-29 §8-9
Thonji dyi, Bi 6 ddo 5
Yehoashi rangʉe anzi chø kʉ ná lo ndi nji Yova nyǒ njí nari na kuhani Yehoyada ngʉ longaddi ndi dho ná ddo krʉ kana.—2 Fa. 12:2.
Pi Yehoashi tsotso Yehoyada kongʉe ndiro ke é bblo kʉ ná pi d’e. Føri dho, fø jadda pi jingʉeri ndi njí Yova nyǒ tho ná lo. Ro, b’lo Yehoyada dhe nari goti Yehoashi rrngʉe nga tsatsa ná bbobbokpa dho. (2 Ny. 24:4, 17, 18) Yova thí ronga fø lo vongʉe bbo nari dho, ke “ngʉ adi bbanabi chó kpa dhi ngana ndiro kpa ngʉ ndi ro d’e, ro kpa gʉngʉe nga ndima rr nari gʉ.” Kpa nzá rrngʉe Yehoyada dzá ngba Zekaria maddi ri, fø ke nga ngʉe Yova dhó nabi ndirigoti kuhani dhé ri, ro ke ngʉe Yehoashi dhó sangazi dzá ngba maddi. Føri dho, Pi Yehoashi hwingʉe Zekaria hwi ngbà mai Zekaria abbá ndrŭ gøngʉe ndidhó shinga ro. (2 Ny. 22:11; 24:19-22) Yehoashi nzɨ ngʉ adi Yova do nji bblo kʉ ná chu nǎ ri ná føri dho kedhó lo nzá bbingʉe bblo ri. Yova pongʉeri ɨ: “Ddikpa ke bé ma pá ró ma si ndi ke be pa.” (1 Sa. 2:30) Sese dhé ngʉe Siria nǎ ná bbasødda singʉe si Yehoashi dhó “bí ngʉe ná bbasødda djolu” ndirigoti kpa “vongʉe ke ronga bbo pli.” (2 Ny. 24:24, 25) B’lo Siria nǎ kpa ra nari goti Yehoashi dhó njí dhi kpa hwingʉe ke Zekaria ke hwi nari djó. w23.06 18-19 §16-17
Mbʉnji dyi, Bi 6 ddo 6
Ni ngʉe tɨtɨnga nǎ, ro kpadjo ni kʉ kadha nǎ.—Efe. 5:8.
Mutume Paulo dingʉe bicha Efeso nǎ longa ndi ddi ndirigoti hwè dhi lo-i ndi d’ra ro. (Mdo. 19:1, 8-10; 20:20, 21) Ke jingʉe ndi djoi bbo ndirigoti ke jingʉeri ndi kó kpa tsotso nja kpa tøni chi Yova dho d’e. Efeso nǎ Wakristo dho Paulo ndingʉe barua nari ngʉe go ndrŭ kʉ kali dhi dini nǎ ngaddidha na ri ndirigoti kpa ngʉ adi djai nji. Efeso nǎ ndrŭ chungʉeni bbo che kʉ ná nyi djotsina ndirigoti kpa djo nzɨ do ngʉ adi pa che kʉ ná lo ndima nji nari dho ri. Kpa ngʉ adi nji ná teatre ma, fete ma na krʉ ngʉ adi loti ngono djo. (Efe. 5:3) Efeso nǎ bí kʉ ná ndrŭ djo “nzɨ do ro ngʉ adi pa ri,” føri na mana kʉ, “kpa nzɨ ngʉ adi njedha ro ba ndima nji ná che lo djotsina ri.” (Efe. 4:17-19) Yova dhó yadha po bblo lo ma, che lo ma na djo ná lo Efeso nǎ Wakristo chu nari njí, kpadhó zamiri nzɨ ngʉ adi lo ro d’i kpa djo ndima nji ná che lo dho ri. Føri dho i Paulo pongʉeri kpa kʉ,“tɨtɨnga nǎ ndima dhó akili ró ndirigoti kpa kʉ da Mungu dhó ro si ná shinga ró ro.” Efeso nǎ nja kʉ ná ndrŭ nzá d’engʉe tuni tɨtɨnga nǎ ro go ri. w24.03 20 §2, 4; 21 §5-6
Zanji dyi, Bi 6 ddo 7
Yova djo ndima dhó ngab’odha li ná ndrŭ si kpakpanga ba . . . . Kpa ro . . . nzɨ si njeni ri.—Isa. 40:31.
Gideoni dho ringangʉeni ndi njinjí kpakpanga na ndiro ndi njí lod’idha dhi njí d’e. Midiani nǎ kpa ngʉ nganyi kuna ná saa na, Gideoni dingʉe kpa utso Yezreeli nǎ ngødja nǎ ro kpø Yordani dhi dda tso ro. (Amu. 7:22) Nde, Gideoni ká tøngʉeni tø Yordani tso ro? Nzá! Ngbà mai kpa njengʉeni nje ro, ke ma, ndidhó 300 ngʉe ná kpa ma na dingʉe kpa utso di dhé. Mwisho kpa singʉe Midiani nǎ kpa ro si ndirigoti kpa singʉe si kpa djolu. (Amu. 8:4-12) Gideoni ungʉeri u Yova ka ndi bbʉ kpakpanga bbʉ ndi dho ndirigoti Yova njingʉeri nji føri bbai. (Amu. 6:14, 34) Ddikpa saa na, Gideoni ma, ndi unakpa ma na dingʉe Wamidiani bbá aro kʉ ná pikpa utso ndima kó na nì mai fø pikpa ngʉ d’a ngamia djó ro. (Amu. 8:12, 21) Ro, Mungu kongʉe Waisraeli tsotso ro kpa løngʉe Wamidiani ndirigoti kpa singʉe si là djolu. Føri bbai Wazee ka ndima li ndima thí Yova djo, dhonalo ke kʉ “nzɨ ro adi njeni ná ke ndirigoti nzɨ ndi adi ji ro d’i ro.” Ke si kpakpanga bbʉ kpa dho kpadhó lo uri ná saa na.—Isa. 40:28, 29. w23.06 6 §14, 16
Yenga dyi, Bi 6 ddo 8
[Yova] nzɨ si ni ro bu ri ndirigoti ke nzɨ si ni ro bba ri.—Kum. 31:6.
Ko thí ka ndi tøni kprɨ njati rie ngbadi ná kpakpalo tso ró ma ko hwini ri ró. Føri dzá, ali ni thí Yova djo. Akonja ngbaribbai ma Baraka singʉe lɨ djolu Yova dhó chutsoddadha djo ndi ndi thí li nari dho ro nari. Fø saa na Waisraeli nzá tayarishangʉe ndima ro lɨ dho ndirigoti kpadhó nga ngʉe la njidha dhi ritsi ro ri. Ro, Yova pongʉeri Baraka rá hwini Wakanaani bbá pi Sisera ma, ndidhó bbasødda ma na tso ró nì mai fø kpa dhó la dhi ritsi ngʉe bí ro. (Amu. 5:8) Isɨ nabi Debora pongʉeri Baraka ra hwini Sisera ma, ndidhó 900 kʉ ná sharr ma na tso ró kpere chi ná ngana. Kpere chi ná ngana ri ka ndi é ngʉe kpakpa Waisraeli dho ndima njí lɨ sharr tso ró, ro ngbà mai Baraka chungʉe fø lo ro ke rrngʉe nga rr dhé. Føro bbasødda ngʉ thʉ Tabori dhi Ngøtsɨ djó ro ná saa na, Yova lingʉeri dji kó bbo pli. Sisera dhó share ngangʉe b’adha tso d’o na, ndirigoti Yova lingʉeri Baraka ba ushindi. (Amu. 4:1-7, 10, 13-16) Føri bbai, Yova si ushindi bbʉ ko dho njati ko li ko thí ndi djo ndirigoti ndi li chutsoddadha dho ná kpa djo ró. w23.07 19 §17-18
Wanzia dyi, Bi 6 ddo 9
Mwisho djo ve ngatso ná le si gødha ba.—Mt. 24:13.
Ndiro ko ba shinga d’e ringani ko é ngatsovedha na. Mungu dzá chi ngʉ tøni anziro ná kpa bbai, ringani ko b’o Mungu si ndi tsoni djo ná lo nji nari ngatsovedha na. (Ebr. 6:11, 12) Biblia ddi ko nza bbɨ ná ke na. (Yak. 5:7, 8) Nza bbɨ ná ke adi kpakpanga nji ndi zʉ nyo ndirigoti ndi ddó dda ri djo, ro ke nzá churie nyo si o ná saa ro d’ʉ ri. Føri dho nza bbɨ ná ke adi ngab’o ngatsovedha na, chu ndi churi ndi si nyo tso njunju ro. Føri bbai, ko adi rine ko njinjí bbo kiroho nǎ, nzá mai ko chu “ngbá dyí ma [kodhi] Bboke si si nari ro.” (Mt. 24:42) Ko adi ngab’o ngatsovedha na, chu ko churi Yova si ndi tsoni djo ná lo krʉ nji ngbà thonga ná saa na ro. Njati ko é ngatsovedha na nga ró, ko ka ko njeni nje ngab’odha dho ndirigoti dzodzo dhé ko ka ko bbá Yova bbá. Føri kina, ko ka ko di ko thí li kpadjo ka ndi bbʉ hwè ko dho ná ritsi djo. Ro, njati ko é ngatsovedha na ró, ko ka ko ve ngatso kpø mwisho djo ndirigoti ko si gøgø.—Mik. 7:7. w23.08 22 §7
Ronji dyi, Bi 6 ddo 10
Ri kó-kpa tengʉeni chuma ma, teketeke kʉ ná nzz ma na na.—Da. 2:42.
Danieli 2:41-43 nǎ kʉ ná unabi ko ddi Ufunuo dzá buku nǎ kʉ ná nja ri ma na na ró, ko famu ri nari kʉ le kó na le ddi nari kʉ njʉ pinyo dz’ djolu gble ná pidhinga, Anglo-Américaine, pli ndi kʉ kpakpanga na nja pidhinga djolu ro. Dz’ djolu gble pinyo ná fø pidhinga ndi nja ro, Danieli pori nari kʉ, fø “pidhinga sie ddi nga laidjó kpakpa ndirigoti ddi nga laidjó zaifu.” Zaifu ká ri kʉ addudho? Dhonalo teketeke kʉ ná nzz na le ddi ná ndrŭ rili nzɨ chuma bbai dhó kpakpanga kʉ ná fø pidhinga njinjí ndidhó uwezo na. Danieli tingʉe lo djo ná sanamu nǎ ro ko ka ko chu bbo na mana kʉ ná bbʉbbʉlo. Ya kwanza, Dz’ djolu Gble pinyo ná Pidhinga, Anglo-Américaine dhongʉe ndi kʉ kpakpanga na nari nja kʉ ná chu nǎ. Loroji na, États-Unis ma, Britanique ma na ngʉe si singʉe Dz’ djolu gble dangʉe ná ya kwanza Vita ma, ya pili ri ma na djolu ná ngø kana. Nì mai ri kʉ føro, dz’ djolu gble pinyo ná fø pidhinga kʉ zaifu ndirigoti ri ra anzi zaifu ndi kʉ nari na dhonalo ri nǎ kʉ ná bbaraia lɨ nji ndima kana ndirigoti guvernema tso ró. Ya pili, Dz’ djolu Gble pinyo ná Pidhinga Anglo-Américaine kʉ ya mwisho pinyo Mungu dhó Pidhinga si ndrŭ dhó pidhinga krʉ tso d’ø nari njí ná pidhinga. w23.08 10-11 §12-13
Gbonji dyi, Bi 6 ddo 11
Madzá nzadha kana ma nzingʉe Yova, ma rangʉe anzi ma tsotsokodha dho ma hø madzá Mungu ró nari na. Kedhó hekalu nǎ ro ke rrngʉe ma chu rr.—Zb. 18:6.
Nja saa na Daudi thí ngʉ adi bʉni bbo ndi ngʉ bani na maisha nǎ ná kpakpalo krʉ dho. (Zb. 18:4-5) Føro mai, Yova dhó bbò jidha ngʉ adi ke iso pɨpɨ dhé. Yova ddangʉe chutso ndidhó njenjeni ná kau dho “bbo tsó kʉ” ndirigoti “nì nǎ dda kʉ ná ngana.” Føri lingʉeri Daudi ba kpakpanga ndirigoti ke rá anzi Yova dho ndi njínji nari na. (Zb. 18:28-32) Føri bbai, njʉ njati rie ngbà di ná kpakpalo tso ró ma ko hwini ri ró, “ri kʉ Yova dhó chi kʉ ná jidha dzá lo dho i ko sini nzá ri.” (Omb. 3:22; Kol. 1:11) Daudi dhó maisha ngʉe bí ina hatari nǎ ndirigoti ke tso ró ngʉe kpakpa kʉ ná mbubai bí. Nì mai ri kʉ føro, Yova ngʉe na ke laidjo ná jidha ngʉ adi rili ke é ngoi na ndirigoti ke mbu ndi b’o ronga b’oni nari bbai. Daudi ka ndi njaeri nja nari kʉ, Yova kʉ ndi na nì krʉ lo kana ndirigoti føri ngʉ adi ke li kpakpa. Føri dho ke ngongʉeri ɨ: “[Yova] kongʉe ma tsotso do krʉ nǎ ro.” (Zb. 34:4) Daudi ngʉe do na nja saa na, ro ke singʉe si dhé ndi kʉ na ná do djolu dhonalo ke chungʉeri Yova ji ndi ji. w24.01 30 §15-17
Thonji dyi, Bi 6 ddo 12
Njati chelo nji ná ndrŭ di riji ndima sha ni ró, nzɨ u ri.—Mez. 1:10.
Aba somo Yehoashi dhó che kʉ ná lonangavʉdha nǎ ro. Yehoiada dhe nari goti, Yehoashi vʉngʉe che kʉ ná bbakau ndi dho. (2 Ny. 24:17, 18) Ke vʉngʉeri ndi rrnga Yuda nǎ nzá jingʉe Yova ná bbobbonga dho. Ni ka ni uri u nari kʉ Yehoashi dho ri ka ndi kae ka nzɨ ndi gba ndi tso fø kpa na dhonalo føri ngʉe che kʉ ná kpa. Ro, ke rrngʉe kpadhó che kʉ ná shauri. Føri dho, Yehoashi dzá shangazi dzá ke Zekaria mbungʉeri ndi bbʉ shauri ke dho ná saa na, Yehoashi lingʉeri le hwi fø ke hwi. (2 Ny. 24:20, 21; Mt. 23:35) Føri ngʉe che kʉ ná lo ndirigoti rrdha ke njingʉeri! Yehoashi ngangʉe ndidhó maisha tso bblo, ro njedha dhi lo kʉ luti ke ngʉngʉe tsatsa ná ke ndirigoti bʉ hwi. Føri goti ke nganga dhó njí dhi kpa hwingʉe ke. (2 Ny. 24:22-25) Kedhó maisha ka ndi ée bblo njati ke rae anzi Yova ma, ngbà ji ke ná kpa ma na dho ndi ngarr nari na ró! w23.09 9 §6
Mbʉnji dyi, Bi 6 ddo 13
Abba do ni nji nari tso.—Lu. 5:10.
Yesu chungʉeri nari kʉ, mutume Petro ka ndi tøni chi ngbà. Føri dho, bblo ndi chu na Yesu pongʉeri ke “bbá do ndi nji nari tso.” Yesu ngʉe na Petro djo ná ngab’odha lingʉeri ke ø ndidhó maisha thika ø. Petro ma, ndidhi djona Andre ma na bbangʉe bbè nanga ndima dzi nari tso bba ndirigoti kpa ngʉngʉe krʉ saa ró Masiya dyø ná kpa. Fø kpa njingʉeri nari nǎ ro kpa bangʉe bí kʉ ná ledha. (Mk. 1:16-18) Petro njangʉe ké dho le nanga ka ndi keni na bí kʉ ná lo, Kristo unake ndi ngʉe nari dho. Ke njangʉe dhe dhi ndrŭ ke gø nari ma, gó ke di ndrŭ nǎ ro nari ma, bʉ ke gá nari ma na. (Mt. 8:14-17; Mk. 5:37, 41, 42) Ndirigoti ke njangʉe gosi ná saa na Yesu si nji Mungu dhó Pidhinga tsena ná lo ké dho le nanga ka ndi keni ná maono nǎ. Petro nzá ka ndi vie fø longa ri. (Mk. 9:1-8; 2 Pe. 1:16-18) Bbʉbbʉ dhé, Petro njangʉe nzá ro ndi ka ndi njae ndi ée Yesu unake nga ró ná lo. Bbʉbbʉ dhé, ke bangʉe hwè bbo ndi nzá bbangʉeri ro che ndi ndi nja nari cho ndi ronga tso ro fø ledha krʉ ndi ba nari ró ri nari dho! w23.09 21 §4-5
Zanji dyi, Bi 6 ddo 14
Yesu pongʉeri ke dho: “Ma ripo ni dho, nga saba ina dhé ri, ro kpø 77 ina.”—Mt. 18:22.
Mutume Petro dhó ya kwanza barua nǎ ke njinjí na ná lo kʉ, “bbò jidha le dhǒ nari.” Fø di ná jidha nzɨ adi sese kʉ ná chenga djonga tso thé ru ri, ro “bí kʉ ná chenga” maddi. (1 Pe. 4:8) Njaro Petro nongʉe anziro Yesu ddingʉe ndi dho ndrŭ zø le nji nari nǎ ro adi si ná somo nga. Njaro fø saa na, Petro ngʉ rinja nari kʉ, ndi kʉ bblo pli kʉ ná ke ndi pongʉeri ndi ka ndi njí ndidhi djona zø “kpø saba ina” ná saa na. Ro, Yesu ddingʉeri ke dho ndirigoti ko dho ko njí ndrŭ zø “kpø 77 ina,” ná føri na mana kʉ le njí ndrŭ zø ngadhi mwisho ro. (Mt. 18:21) Njati ni njari ni dho ri e kpakpa ni njinjí fø shauri na ró nzɨ bbari ni thí bʉni! Yova dzá nzá kaka ná njí dhi ndrŭ krʉ adi hwini ndrŭ zø le njie ná føri dhi kpakpalo na. Bbo na mana kʉ kpadjo nari kʉ ni njí ngbà ni ka ni njí ná kpakpanga ndiro ni njí nidhi djona zø ndirigoti ni njí ngoi ke na d’e. w23.09 29 §12
Yenga dyi, Bi 6 ddo 15
Ma høngʉe Yova ró, ndirigoti ke ngʉngʉe madhó logoti ngʉ.—Yon. 2:2.
Bbè zz nǎ ndi ngʉe ro, Yona ungʉeri u nari kʉ Yova ka ndi kó ndi tsotso ko. Luti dda nǎ ro ndi vʉ nari goti Yona ngʉe tayari ndi njí ndi dhona Yova ka ndi bbʉe ná njí krʉ. (Yon. 2:10–3:4) Kpakpalo dhi saa na, ká ni mburie ni ro b’lo nzá dho nga ka ndi nzini Yova tso nari bbai? Inga ni ká adi ni mbu nje njeni ngazødha dho nari bbai? Anonga nari kʉ Yova nidhó hali famu kaka nari bbai. Føri dho, ni njí sala sese ma ró, ni ka ni uri u ke si nidhó lo u ná kpakpanga nganga bbʉ ni dho. (Efe. 3:20) Njati rie nidhó afya ma, nidhó akili nǎ kʉ ná lo ma na rili rie kpakpa ni dho ni zønga ri ró, ni ka ni njí kpakpanga ni rr Biblia nǎ lo chu le lø nari inga vichapo nǎ lo chu le lø nari ro mai. Ni ka ni rr kodhó dyi kana ddikpa dyi inga ni nja jw.org djó kʉ ná video. Yova jiri ndi li ni kpakpa ndirigoti ke si rinji fø njati ni nzinga ndi tso ndirigoti ni ne nidhó sala dhi jibu Biblia nǎ ro inga nja vichapo nǎ ro ró. w23.10 13 §6; 14 §9
Wanzia dyi, Bi 6 ddo 16
Føri chulu roho takatifu ridho nari kʉ, takatifu kʉ ná ngana ra ná chu nzá d’engʉe dhoni ri, rié godhé fø hekalu ngʉe ri ró.—Ebr. 9:8.
Luti le chingʉe Yerusalemu na ná Tabenakulo ma, hekalu ma na nanga dingʉe ddiddi. Ri nǎ chumba ngʉe aro, “Takatifu kʉ ná nga” ndirigoti “Bbo pli kʉ Takatifu ná nga” ná fø nga nanga le ndongʉe rido na. (Ebr. 9:2-5; Kut. 26:31-33) Takatifu kʉ ná nga nǎ ngʉe tala le li djo ná or na le thɨ ná no ma, uvumba le bɨ djó ná mazabahu ma, Mungu nji le li ná mukati dhi meza ma na. “Ché na le d’ri ná bbakuhani” tso dhé ungʉeni ndima tsu takatifu kʉ ná nga na ndiro ndima njí ndima dhó bbʉni ná takatifu kʉ ná njí d’e. (Hes. 3:3, 7, 10) Bbo pli kʉ Takatifu ná nga nǎ ngʉe or na le thɨngʉe ná koddo dhi sanduku, ná føri ngʉ adi Yova kʉ nì føga nari dhǒ. (Kut. 25:21, 22) Bbò kuhani dho dhé ritso ungʉeni ndi tsu bbo pli kʉ takatifu ná nga na rido tselu cho ddi kana ddikpa ina, chenga djonga tso le tsi ná dyí. (Law. 16:2, 17) Ke ngʉ adi tsu ndi thó thi zǎ ró ju na ndiro ndi tsi ndi nganga dhó chenga ma, nja ndrŭ krʉ dhó chenga djonga tso maddi d’e. Luti, Yova tungʉe Tabenakulo nǎ ngʉe ná njonjo kʉ ná ritsi na mana pʉlʉpʉlʉ.—Ebr. 9:6, 7. w23.10 27 §12
Ronji dyi, Bi 6 ddo 17
Anijini ji ni kana.—Yoh. 15:17.
Mungu dzá lo nǎ bí ina ko adi ba ná yadha kʉ, “le jini ji le kana.” (Yoh. 15:12, 17; Ro. 13:8; 1 Te. 4:9; 1 Pe. 1:22; 1 Yo. 4:11) Nì mai ri kʉ føro, jidha kʉ ko thí nǎ e ná sifa, ndirigoti ddikpa le ma nzá ddi ka ndi nja ko thí nanga ro ri. Nde, ko ká ka ko dhǒ ko jini ji ko kana nari ngbaribbai? Føri ko ka ko njí ko tso nǎ lo chulu inga ko nji ná lo chulu. Ko djoi ma, ko vei ma na ko jiji nari ko ka ko dhǒ ná chu kʉ bí. Fø loroji ro kʉ ena: “Aniti bbʉbbʉlo ni kana.” (Ze. 8:16) “Anib’o ngoi ronga ni kana.” (Mk. 9:50) Anidi ya kwanza “heshima ni bbʉ ni kana nari na.” (Ro. 12:10) “Anikoni ni kana.” (Ro. 15:7) “Anira anzi ni zø ni nji ni kana nari na.” (Kol. 3:13) “Anira anzi ddinga ni ni djó no d’u nari na.” (Gal. 6:2) “Anira anzi ni iso ni pɨ ni kana nari na.” (1 Te. 4:18) “Anira anzi kpakpa ni ni li ni kana nari na.” (1 Te. 5:11) “Anidi sala nji ni dho ni kana.”—Yak. 5:16. w23.11 9 §7-8
Gbonji dyi, Bi 6 ddo 18
Aninji hwè ngab’odha kana. —Ro. 12:12.
Krʉ ddo ró, ko adi kpakpa ringani kodhó udha é dho ná lo nanga vʉ. Fø lo nanga vʉdha tsu ndi nǎ nari kʉ, kodhó bbakau ma, ko nyǒ ko djé na ná ritsi ma, darasa ma, ndoa ma, nzø ma, le ndí ronga dhi njí ma na. Ringani ko di ridhu ko tsó, ‘Ma nanga vʉ ná lo ká ridho nì nari kʉ, ma churi i dz’ si sani sa ndirigoti Mungu si ri thika ø ndidhó ø dz’ na karrnga goti? Inga ma ká adi njini nzá u cho ró nŭnŭ di ná shinga kʉ nì nari ná ndrŭ adi njini nari bbai?’ (Mt. 6:19, 20; Lu. 12:16-21) Njati ko li kodhó udha kpakpa karrnga goti si si ná wø dz’ djo ró, ko si lonanga vʉ bblo. Ko krʉ adi bani kpakpa ringani kodhó udha é dho ná lo na. Njaro ko ka ko é nzadha ma, nzɨ sini ná dhe ma, inga bʉ dho ko thí ka ndi bʉni ná nja lo ma na tso ró ko hwini ro. Ya kwanza, ko ka ko ddiri nari kʉ, ko ka ko ve fø kpakpalo tso ngbà. Ro, bí ina fø di ná kpakpalo nzɨ adi sini tse ri. Føri dzá lo dho ringani kodhó udha é kpakpa nja ko ve ri tso ndirigoti ko ra anzi hwè na ko njínji Yova dho nari na d’e.—1 Pe. 1:6, 7. w23.04 27 §4-5
Thonji dyi, Bi 6 ddo 19
Anira anzi sala ni nji nari na.—1 Te. 5:17.
Yova adi riji ko nji ná lo tso gbani gba kodhó sala na. Loroji na, ddikpa le-djo ka ndi di rinzi le bbʉ konje ndi dho njí dhi ngana ndiro ndi ra asamble nji d’e. Yova ká ka ndi ngʉ fø sala goti ngbaribbai? Ke ka ndi bbʉ fø le-djo dhó lo u ná kpakpanga ke dho ndiro ke rá loti ndidhó patro na d’e. Ndirigoti le-djo dho ringani ndi rá patro dhi ngana ndiro ndi kó rusha d’e. Njaro ri ka ndi uri ke kó rusha bí ina. Njaro ke ma ka ndima rrni ndi lai njí dhi ke na ndiro ndi si njínji nja dyi d’e. Ndirigoti ngbà ri ka ró, ke ka ndi kó konje ndirigoti nzɨ le bbʉ fø ddo dhi mbø ndi dho. Yova adi riji ko di nganzi bí ina ndi tso ko nanga d’o ná lo djo. Yesu pongʉe ná lo ridho nari kʉ, ko nzi ná nja lo goti nzá ka ndi ngʉ thei ri ko nzi ná saa na ri. (Lu. 11:9) Føri dho, nzɨ d’i ji! Adi nganzi ni thí nǎ ro krʉ ndirigoti bí ina. (Lu. 18:1-7) Ko di ra anzi ddikpa lo djo ko nganzi nari na ró, føri na ko ridho Yova dho nari kʉ kodhó sala na mana kʉ bbo ko dho. Føri na ko ridho godhé nari kʉ ko uri u ke ka ndi kó ko tsotso ko. w23.11 22 §10-11
Mbʉnji dyi, Bi 6 ddo 20
Ngab’odha ro nzɨ adi ma pa ri. —Ro. 5:5.
Yova tsongʉeni ndidzá kau Abrahamu dho nari kʉ dz’ djó ndrŭ tsɨ krʉ ka ndima sie ledha ba ke nǎ gø chulu. (Mwa. 15:5; 22:18) Abrahamu ngʉe udha na Mungu djo nari dho ke ungʉeri Mungu nji ná fø tsodha si njini nji. Nì mai ri kʉ føro, Abrahamu dhó cho ngʉe 100 ndirigoti kebbá le dhó cho ngʉe 90 nari ma ngʉe nzá dhé fø chi ngʉ tøni ná dza dhi ndrŭ d’e ngba ro ba ri. (Mwa. 21:1-7) Ro, Biblia pori: “Ngab’odha chulu, [Abrahamu] ungʉeri u nari kʉ ndi si ngʉ bí kʉ ná ndrŭ tsɨ dhi baba b’lo ri pongʉeni nari bbai.” (Ro. 4:18) Ngbà ni churi nari bbai, Abrahamu ngʉ b’o ná fø lo njingʉeni nji. Ke ngʉngʉe bicha ndi b’ongʉe ná ngba Isaka dzá baba. Yova tsongʉeni djo ná lo si njini nji nari ká Abrahamu ungʉe addudho? Abrahamu chungʉe Yova bblo pli nari djotsina “ke ungʉeri u nari kʉ [Mungu] tsoni djo ná lo” si njini nji. (Ro. 4:21) Yova ungʉe Abrahamu tso u ndirigoti ke nzingʉe ke chø lo dhi ke kedhó udha djotsina.—Yak. 2:23. w23.12 8 §1-2
Zanji dyi, Bi 6 ddo 21
Ddikpa ke é chi re kʉ ná ritsi nǎ ró, fø ke e kʉ chi bbò ritsi nǎ maddi ndirigoti nga kʉ chø re ritsi nǎ ná ke nga e chø bbò ritsi nǎ maddi ri.—Lu. 16:10.
Ngbà djo le ka le li le thí ná jadda ke adi ndidhó le bbʉ ná njínji kpakpanga na. Akonja kaka ngʉe ná ke Yesu dhó loroji di. Ke nzɨ ngʉ adi ndi dhona le bbʉ ná njí bé pá ri. Føri rɨngana ke njingʉe ndi dhona Yova bbʉngʉe ná njí nji dhé, kpakpa ma ri njidha ngʉe ná saa na. Ke jingʉe ndrŭ ji, ro bbo pli ke jingʉe ndi unakpa ndirigoti ke bbʉngʉe ndidhó shinga ndrŭ djotsina ji ndi nanga jini ro. (Yoh. 13:1) Yesu ni dyø nari kana, anji ni dhona le bbʉ ná njí krʉ kpakpanga na. Njati ni chu ri njidha nzá ró, adi nyenyenga na ndirigoti apori dhidhi kiroho nǎ ná le-djoi kó ni tsotso. Nzɨ di ritsi nji tss na. (Ro. 12:11) Føri rɨngana adi ni dhona le bbʉ ná njí krʉ nji “Yova dho ni nji nari bbai, nga ndrŭ dho ni nji nari bbai ri.” (Kol. 3:23) Bbʉbbʉ dhé ni nzá kaka ri, føri dzá adi kiasi na ndirigoti adi ni nji ná kosa tso uu.—Mez. 11:2. w23.12 26 §8
Yenga dyi, Bi 6 ddo 22
Le ronga leni nari kʉ Yova djó li ndi thí ná ke.—Yer. 17:7.
Ko nanga adi jini bbo ko ba batiso ndirigoti ko tsu Yova dzá familia kana nari dho. Fø pendeleo ba ná ndrŭ ka ndima gba ndima tso gba Zaburi ndingʉe ná ke Daudi pongʉe ná i lo na: “Hwè na kʉ nari kʉ vʉ [Yova] vʉ ndirigoti chøchø ke ndri ndi di ndidzá baidjo ná ke.” (Zb. 65:4) Yova nzɨ adi ndrŭ ro drr che dhé ndidzá familia na ri. Yova adi vʉ ndi drr ndi ro nari kʉ, ngbà ma na ke jiri ndima kana nga é chøchø ná ndrŭ. (Yak. 4:8) Njati ni bbʉ ni Yova dho ndirigoti ni ba batiso ró, ni kana nga adi ngʉ chøchø Yova na pekee kʉ ná chu nǎ. Njati ni njiri fø ró, ni ka ni uri u Yova si ndidhó ledha “d’rø ni djo nzɨ ni ddikpa ritsi ro ma kosa ddi ná nga djo.” (Mal. 3:10; Yer. 17:8) Batiso kʉ, Yova dho ni njinjí nari tso dhé ni nga ri. Ni si riji ni njí ni tsoeni djo ná lo ró njí njati ni si bani mbudha na ma inga mbudha na ka ndi li nidhó udha ná lo na ma ró. (Muh. 5:4, 5) Ni kʉ Yesu unake nari dho, ni si kʉ kedhó loroji ma, kedhó yadha ma na dyø ngbà ka ná ngatsi.—Mt. 28:19, 20; 1 Pe. 2:21. w24.03 8 §1-3
Wanzia dyi, Bi 6 ddo 23
Kpetsi ke si abandi ma, ayindi ma na bbabba ndirigoti ke si chini ndibbá le na.—Mwa. 2:24.
Ri ká ka ndi é ngbǎ rie nzá ni jirie ddinga ni di ni lai na nari ró? Njaro ni nyǒ adi tho ná lo kʉ njonjo inga ni nji ná lo adi kani ka ni lai lu. Addinga kazz dhi loroji djo di. Kazz ro nzɨ adi rø bbo go ndi kani ró ri. Ri adi ngani ni di bbobbo kali li ri na. Føri bbai, ni ká ka ni di saa ro ba sese krʉ ddo ró nzá ndiro ni di ddinga d’e? Aninji ngbà ka ndi tho ni krʉ nyǒ ná lo. (Yak. 3:18) Aninga lo tso ddikpa sese lo ró ro, føro ni kana jidha ki ka ndi dhi vi. Heshima kʉ bbo na mana kʉ ná ritsi ndoa kana. Ri kʉ ddiddi bblo adi rili kazz rø ná hewa (oxygène) bbai. Ngadhi hewa ro, kazz ka ndi dhé tse. Føri bbai ngadhi heshima ro, dza dhi ndrŭ dhó jidha ka ndi djø lele. Føri rɨngana nì kpakpanga nji ndima bbʉ heshima ndima kana ná dza dhi ndrŭ adi rili ndima dhó jidha é kpakpa. Anonga nari kʉ, ri nga kʉ ni i ka ni di riddi ni heshima bbʉ ni lai ndoa dhi le dho ri, ro ringani ni lai i di rinja ni heshima bbʉ nì ndi dho. w23.05 22 §9; 24 §14-15
Ronji dyi, Bi 6 ddo 24
Ma nanga ringʉ d’o bbo ná saa na, ni pɨngʉe ma iso ndirigoti ni kongʉe ma jotso ko.—Zb. 94:19.
Biblia tilo djo ná Mungu dzá njí dhi kpa d’ra njedha ndima thí ngʉ adi ba ná saa ma, do ndima ngʉ adi nji ndima dhó mbubai ma, nja lo ma na dzá lo dho nari. (Zb. 18:4; 55:1, 5) Føri bbai, ko ka ko bani upinzani na darasa nǎ, njí dhi ngana, kodhó familia dhó ro inga guvernema dhó ro. Nja saa na, ko do ka ndi njí ko riddi ko si dhedhe nari dho. Fø saa na, ko ka ko di ko mbu si djolu lo si ná re ngba bbai. Yova ká adi ko tsotso kó ngbaribbai fø di ná saa na? Krʉ saa ró adi saa ba ni di nganzi Yova tso ndirigoti ni di kedzá lo zø. (Zb. 77:1, 12-14) Njati rie nì ni rinji fø ri ró, ni bani kpakpalo na ma ró, ya kwanza ni ka ni nzi ni tsotsokodha nidzá ra nǎ Baba dhó ro. Ad’ra ni do nji dho ná lo ndirigoti ni nanga d’o ná lo Yova dho. Abbari ke tilo ni dho ndirigoti ke pɨ ni iso maandiko chulu.—Zb. 119:28. w24.01 24-25 §14-16
Gbonji dyi, Bi 6 ddo 25
Mungu kʉ ni dho kpakpanga bbʉ ná ke, ke adi ritsi njidha dhi ù ma, kpakpanga ma na bbʉ ni dho.—Flp. 2:13.
Ri kʉ bbo na mana kʉ ná lo ni é nidhó muradi djo sidha dhi ù na bbo. Ddikpa ritsi dhi ù na kʉ ná ke adi kpakpanga nji bbo inga ke adi riji ndi njí klø na ndiro ndi tso si ndidhó muradi djo d’e. Føri bbai ko é ù na bbo ró, ko ka ko si kodhó muradi djo lele. Nde, ni ká ka ni njíri ngbǎ ndiro ni é fø ù na bbo d’e? Anziri ni é nidhó muradi djo sidha dhi ù na bbo. Yova ka ndi liri ndidhó roho takatifu chulu ni é ù na bbo ni si nidhó muradi djo d’e. Nja saa na ko adi muradi li dho nari kʉ ko churi chu ringani ko njiri fø ndirigoti fø ko njiri nari kʉ bblo. Ro, njaro ko nga ka ko é ri djo sidha dhi ù na ri. Addinga b’lo Yova nji ni dho ná lo djo. (Zb. 143:5) Mutume Paulo ngʉ adi ngaddi bbo ndi dho Yova dhongʉe nzá tso ka ndi koe ndi djo ná bblonga nari djo, ná føri chongʉe ke ronga ke njinjí bbo Yova dho. (1 Ko. 15:9, 10; 1 Ti. 1:12-14) Føri bbai ni di ngaddi bbo b’lo Yova nji ni dho ná lo djo ró, ni ka ni é nidhó muradi djo ni si nari dhi ù na bbo.—Zb. 116:12. w23.05 27 §3-5
Thonji dyi, Bi 6 ddo 26
Anibbʉ madha Yova ró dho dho.—Zb. 113:1.
Ko adi hwè bbʉ kodhi ra nǎ Baba dho ke ró dho ko má nari na. (Zb. 119:108) Nde, føri na mana ká kʉ ritsi krʉ na ka ná Mungu adi madha ne nzá kaka ná ndrŭ adi rine le má ndima nari bbai? Nga. Njati ko di kodhi ra nǎ Baba má ró, føri na ko adi ridho Shetani pongʉe ke djo nari kʉ kali. Shetani adi ripo ddikpa le ro ma nzá ka ndi ti bblo lo ro Mungu djo chi ndi tøni ro ri. Goti ddikpa le ro ma nzá ddi ka ndi tøni Mungu dho chi mbudha kana ri. Ke adi ripo ko nzá ka ko njínji ro Mungu dho rie nzɨ ke ko ronga lelé dhé ró ri. (Yob. 1:9-11; 2:4) Ro, Yobu tøngʉeni chi Mungu dho ndirigoti ke dhongʉeri nari kʉ Shetani kʉ kali ba. Ni ká si tøni chi nì? Ko krʉ ba pendeleo ko tilo kodhi Baba ró dho djo ndirigoti ko bbʉ hwè ke dho chi ko tøni ro ko njínji ke dho nari chulu. (Mez. 27:11) Bbʉbbʉ dhé, føri kʉ bbò pendeleo. w24.02 8-9 §3-5
Mbʉnji dyi, Bi 6 ddo 27
Anili ni dhó udha kedhó bbanabi djo ndirigoti ni dhó lo si bbi bblo.—2 Ny. 20:20.
Musa ma, Yoshua ma na cheni nari goti Yova lingʉe lod’i ná kpa nja ndima ddá chutso ndidzá ndrŭ dho d’e. Ndirigoti pikpa dhó saa na ke njingʉe njí bbanabi na nja ndima ddá chutso ndidzá ndrŭ dho d’e. Chi tøni ná pikpa ngʉ adi bbanabi dhó sheria dyødyø. Loroji na, nabi Natani bbʉngʉe shauri Pi Daudi dho ná saa na ke ungʉe ri nyenyenga na. (2 Sa. 12:7, 13; 1 Ny. 17:3, 4) Pi Yehoshafati lingʉe ndi thí li nabi Yahazieli ngʉ adi bbʉ ná chutsoddadha djo ndirigoti ke lingʉe Yuda nǎ ndrŭ kpakpa ndima li ndima dhó “udha [Mungu] dzá bbanabi djo d’e.” (2 Ny. 20:14, 15) Njedha na Pi Hezekia ngʉe ná saa djo ke lingʉe ndi thí li nabi Isaya djo. (Isa. 37:1-6) Fø pikpa ngʉ adi Yova dhó chutsoddadha dyø ná saa na, kpa ngʉ adi ledha ba ndirigoti kpa bbá ngø nǎ ndrŭ ronga ma ngʉ adi b’oni b’o ddi. (2 Ny. 20:29, 30; 32:22) Ndrŭ krʉ ka ndima njaeri nja nari kʉ, Yova ngʉ chutso ddá ndidzá ndrŭ dho bbanabi chulu. w24.02 21 §8
Zanji dyi, Bi 6 ddo 28
Nzɨ ni gba ni tso kpa na.—Efe. 5:7.
Shetani adi riji ko gba ko tso nzɨ ngarr Yova dhó yadha dho ná ndrŭ na. Ringani ko é krr Efeso nǎ ngʉe drrdrr ná ndrŭ djolu dhonalo njʉ nzɨ ko adi kau nji ko ronga na ko nju na ná ndrŭ na dhé ri, ro eternete djó maddi. Ringani ko hwini dz’ riddi che kʉ ná nyi kʉ bblo ná føri tso ró. Dhonalo ko churi nari kʉ, føri kʉ kali. (Efe. 4:19, 20) Ri kʉ bblo ko dhu i ngadhudha ko tso: ‘Ma ká adi ngana mana kʉ ná kau ma nji ma lai njí dhi ndrŭ ma, darasa nǎ nzø ma, inga nzɨ heshima bbʉ Yova dhó chi kʉ ná yadha dho ná ndrŭ na nari pʉpʉ i nì ma ró ro? Ma ká adi Yova po bblo lo ma, che lo ma na djo ná yadha i dyø nì njati rie che ma ndrŭ ma nja fø ma rinji nari djó ri ró?’ Ddiddi 2 Timoteo 2:20-22 ripo nari bbai, kutaniko nǎ ko kau vʉ ná saa na maddi ringani ko é krr. Ringani ko di ngano nari kʉ nja ndrŭ ka ndima liri nzɨ ko tøni chi Yova dho. w24.03 22-23 §11-12
Yenga dyi, Bi 6 ddo 29
Yova kʉ bbò jidha dhi ke.—Yak. 5:11.
Ni ká ddirie nga ro b’lo ngbǎ ma Yova dirie nari djo? Sala nǎ ni nganzi ke tso ná saa na ká ngbá lo adi si ni djǒ na? Nzɨ mai ko adi Yova nja ro, Biblia dho ke njonjo kʉ ná chu nǎ. Yova nzini “dyi, ngali” ndirigoti “ngrúngrú ngabɨ ná kazz.” (Zb. 84:11; Ebr. 12:29) Ezekieli njangʉeri Yova kuso kʉ safir dhi dju, feza ma, or ma na na le te ná dyødyø ná ritsi ma, ngøkpakpa ma na. (Eze. 1:26-28) Ko nzá ka ko nja Yova ro ri ná føri dho, ri ka ndi é kpakpa ko u Yova ji ko ngbà nari. Nja ndrŭ adi riddi Yova nzá ka ndi ji ndima ro ndima dhó maisha nǎ ndima da lu ná lo djotsina ri. Yova adi føri famu nì, ndirigoti ngbaribbai ma ni ni mbu nari maddi. Ndi kó ko tsotso d’e, ke dho ndidhó bblo pli kʉ ná sifa ko dho ndidzá lo nǎ. Yova dhó bblo pli kʉ ná sifa kʉ jidha. (1 Yo. 4:8) Biblia ripo Mungu kʉ jidha. Føri i adi ke cho ndi njí lo krʉ d’e. Mungu adi jidha dhǒ ndrŭ krʉ dho, nzɨ njínji ndi dho ná ndrŭ dho ma krʉ.—Mt. 5:44, 45. w24.01 26 §1-3
Wanzia dyi, Bi 6 ddo 30
Ke tingʉe lo kpa dho ndundu dhi tødha nǎ ro.—Zb. 99:7.
Yova vʉngʉe Musa nja ndi ddá chutso Waisraeli dho Misri nǎ ro d’e. Ndirigoti Yova dhongʉe ndi chutso ddá Waisraeli dho Musa chulu nari pʉpʉpʉlʉ. Loroji na, dyina ke ngʉ adi chutso ddá kpa dho ndundu dhi tødha chulu ndirigoti kuna kazz dhi tødha chulu. (Kut. 13:21) Musa dyøngʉe fø tødha, nari ddangʉe chutso ke ma, Waisraeli ma na dho Kaka Jʉdda tso ro. Ro, Misri nǎ kpa ngangʉe Waisraeli utso ndima di nari tso. Føri dzá lo dho Waisraeli do løngʉe bbo dhonalo kpa ngʉ riddi Misri nǎ kpa ka ndima ché ndima che. Waisraeli pongʉeri Musa njiri che Kaka Jʉdda tso ro ke mba ndima nari na. Ro, føri ro ngangʉe che ri. Yova ddangʉe chutso Musa chulu ndidzá ndrŭ dho føga. (Kut. 14:2) Ndirigoti Mungu gøngʉe ndidzá ndrŭ ké dho le nanga ka ndi keni ná chulu. (Kut. 14:26-28) Cho 40 kana Musa rangʉe anzi dhé fø ndundu dhi tødha ndi dyø nari na ndiro ndi ddá chutso Mungu dzá ndrŭ dho ngødja lu d’e. (Kut. 33:7, 9, 10) Fø ndundu nǎ ro i Yova ngʉ adi loti Musa dho ndiri ke rá d’ra ndrŭ dho d’e. Waisraeli ka ndima njae Yova ngʉ chutso ddá ndima dho Musa chulu nari nja. w24.02 21 §4-5