Mukristo dhó Maisha ndirigoti Lod’radha dhi njí dhi Njudha dhi Buku nǎ Referase
© 2024 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
BI 1 DDO 6-DDO 12
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 127-134
Gø dhi ndrŭ—Anira anzi nidhi nzø ronga ni b’o nari na
Adhori ni jiri ni é kedzá familia kana
9 Yova bbʉ uwezo ndrŭ dho ndiro ndrŭ dhi é nzø ndirigoti ke bbʉ njí kpa dho ndiro kpa ddi longa nzø dho ndiro kpa ji ndi ndirigoti kpa njinjí ndi dho d’e. Njati ni é gø dhi le ró, ni nanga ká adi jini fø kado dho nì? Ngbà mai Yova bbʉ bí kʉ ná uwezo malaiká dho ro, ke nzá bbʉ fø pendeleo ro kpa dho ri. Føri dho, gø dhi ndrŭ dho ringani ndima nja fø pendeleo mana na bbo. Gø dhi ndrŭ dhó bbʉni ná njí kʉ “ndima ngu nzø ndirigoti ndima ddi Yova dzá longa kpa dho.” (Efe. 6:4; Kum. 6:5-7; Zb. 127:3) Ndiro gø dhi ndrŭ ba ndima tsotsokodha d’e, Yova dzá tengenezo bí kʉ ná njí dhi no bbʉ kpa dho, føri kʉ vichapo ma, video ma, miziki ma, nja ritsi ma na. Bbʉbbʉ dhé, kodhi ra nǎ Baba ma, Yesu ma na ji jadda nzø bbo. (Lu. 18:15-17) Njati gø dhi ndrŭ di ndima thí li Yova djo ndirigoti kpa di kpakpanga nji ndima b’o Yova bbʉ ndima dho ná kado ronga ró, føri adi hwè bbʉ bbo Yova dho. Fø rinji ná gø dhi ndrŭ ndima dhi nzø tsotso kó ndiro kpa ngʉ Yova dzá familia kana d’e!
w19.12 27 §20
Gø dhi ndrŭ—Anibbʉ mazoezi nidhi nzø dho ndiro ndima ji Yova d’e
20 Anidi lo utsod’idha na. Zaburi 127 ddi nzø mbrr (mishale) na. (Azø Zaburi 127:4.) Mbrr le adi thɨ njonjo ritsi na ndirigoti ri ka ndi é njonjo nari bbai, aro kʉ ná nzø ro nzá ka ndima di ddiddi ri. Føri dho, gø dhi ndrŭ dho ringani ndima chú ngbaribbai ma ndima ka ndima bbʉ mazoezi nja ngba ddiro dho nari. Israeli nǎ di ná ddikpa dza dhi ndrŭ d’ra ngbaribbai ma ndima ko ndima dhi aro kʉ ná nzø tsotso ndiro nzø njínji Yova dho d’e nari. Kpa pori ɨ: “Ko ngʉ adi kodhi aro kʉ ná nzø dhó funzo ongoza njonjo ro.” Bbʉbbʉ dhé, familia djǒ ka ndi vʉ ndi ká ri nji føri bbai ma nari ri é ngbà ri ka ri ró.
Kiroho nǎ Mali
it-1 543
Biblia tilo djo ná tsú
Zaburi ndi ná ke tilo muzeituni dhi tsú dhó nja kʉ ná lo djo, Yova do nji ná ndrŭ djo ke pori ɨ nari chulu: “Nidzá nzø sie go kʉ rere ná muzeituni dhi tsú bbai mesa tso ró.” (Zb 128:1-3) Tsú bɨ le adi tsa bí ina inga b’lo dhi bbo ná muzeituni dhi tsú bɨ djonga le adi tsatsa ndiro ri ki tø vi d’e. Godhé, b’lo ddo bicha nari ka ndi ngá tødha tso ndi tɨtɨ ró ro ndirigoti ndi di ndi nanga gʉ nyá ndi ro. Føri bbai, ndima dhi baba ronga tso d’e ná nzø adi rili familia é hwè na.
BI 1 DDO 13-DDO 19
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 135-137
“Kodhi bboke kʉ bbo pli nja miungu djolu”
it-2 661 §4-5
Kpakpanga, njí dhi kpakpanga
Mungu kʉ kpakpanga na nononi ná ritsi djo. Ndiro ndi dhǒ ndi kʉ bbʉbbʉ Mungu nari d’e, Yova adi ridho ndi kʉ kpakpanga na nononi ná ritsi djo ndirigoti ke adi rinji ri tso njú ndi ró dho na. (Zb 135:5, 6) Nì mai dyi ma, bi ma, planete ma, dyødyø ma na adi bbí ndima dho le kperie ri nari bbai, inga dz’ djó hewa ø ndi thika ø ma (ri bbʉ vʉvʉ ma, dji ma, nja d’i ritsi ma na) ró, ri adi ngarr ndima dho le bbʉ ná yadha dho. Thè ma, rè ma, nì adi njini kawaida ná nja ritsi ma na nzá ddi ka ndi liri ro Mungu ró dho tse upinzani ma, kali dhi ibada ma na tso ró ri.
Nì mai ri kʉ fø ro, Yova ka ndi d’ra ndidzá bbonga nononi ná ritsi chulu ndirigoti ndi njínji kawaida dhé ko adi nja ná fø ritsi chulu ndiro ndi njí ndidhó kusudi ndi ji ri njini ná saa nganga na d’e. Føro mai nja kʉ ná ritsi, loroji na dyi dhi saa ma, gri dhi saa ma, inga hewa ndi thika ø nari ma na kʉ kawaida kʉ ná ritsi, ro njati Yova njínji ri na ndiri chulu ndi njí ndidhó unabi ró, fø ritsi adi njani nga kʉ kawaida nari bbai. (Anja 1Fa 17:1; 18:1, 2, 41-45.) Bí ina, nja lo ngʉ adi njani bbo kʉ kpakpanga na nari bbai, (Kut 9:24) inga njaro ri njingʉeni nzɨ ri adi njini nari bbai inga ri ngʉe nzá djo ndrŭ d’erie lo ro rr nari bbai inga ri njingʉeni nzá ri ka ndi njieni ná saa na nari dho.—Kut 34:10; 1Sa 12:16-18.
Ko ká ka ko ba faida ngbaribbai Yova dhó chí kʉ ná jidha nǎ ro?
16 Njati ko uri Yova ka ndi b’o ko ronga b’o ró, ko ka ko mbu ko ngoi na. Ro, nja saa na ko thí ka ndi bʉni bʉ ndirigoti ko nzá ka ko mbu ko ngoi na ri. Fø saa na ká Yova adi rinji ngbà ko dho? (Azø Zaburi 136:23.) Ke si ndi thó li ko tsena, ke si ko da dzodzo ndirigoti ke si kpakpanga bbʉ ko dho ndiro ko tøni ko kó djo d’e. (Zb. 28:9; 94:18) Ngbaribbai ma ko faida ba nari: Ko churi nari kʉ kodho ringani ko li ko thí Yova djo dhé. Føri ka ndi kó ko tsotso aro kʉ ná chu nǎ. Ya kwanza, ko churi nari kʉ ko é ngbaga ma ró, Yova ko ronga b’ob’o dhé. Ya pili, kodhi ra nǎ jidha dhi Baba adi ngaddi nì ko djo.
Kiroho nǎ Mali
it-1 1248
Yah
Ddikpa fø silabe Yah na le adi njinjí ndiri na le dhǒ ngbaribbai ma le bbʉ ná madha ma, le e ngo ná dyi ma, le nji ná sala ma, ddo le ddoni Mungu ró nari ma na lø le thí ronga nari d’e. Ndirigoti fø silabe le adi ba bí ina, hwè na le kʉ ddikpa lo djolu le sisi inga le gø ddikpa lo nǎ ro inga fø lo liri le nja Mungu thó dzá kpakpanga dhi njí inga kedzá kpakpanga nari dho. Fø lo na le njinjí bí kʉ ná chu nǎ. Le ripo, “Ndrŭ, Anima Yah!” (Aleluya) ná føri kʉ madha, føri na mana kʉ madha le bbʉ Mungu dho nari, ná fø lo bani ya kwanza Zaburi 104:35 nǎ. Nja kʉ ná zaburi nǎ ri ka ndi bani lo tso ngani ná ngana dhé (Zb 111, 112), zaburi dzá katikati na nzɨ ri adi bani bí ina ri (135:3), Nja saa na ri ro ka ndi bani ya mwisho djó i ngbà (Zb 104, 105, 115-117), bí ina ri adi bani lo tso ngani inga lo tso dyani ná ngana (Zb 106, 113, 135, 146-150). Ufunuo dzá buku nǎ, malaiká dya lo tso bí ina fø lo na Yova dho ndima madha bbʉ nari kana.—Ufu 19:1-6.
Nja kʉ ná lo nǎ maddi le njinjí “Yah” na ndiri na le dhǒ dyi nǎ hwè dhi lo inga bí ina le nganzi Yova tso nari d’e. Føri kʉ Musa gøngʉe ndrŭ nari dhi dyi ro mai. (Kut. 15:2) Isaya ndi ná lo nǎ, le gba aro kʉ ná dho tso krʉ ddikpa “Yah Yehova.” (Isa 12:2; 26:4) B’lo Hezekia si dhe ró chøchø ro, ndiro ndi dhǒ ndi nanga jini ngbà Yova gø ndi ddù chulu nari dho nari d’e, Hezekia dhongʉe ngbaribbai ma ndi ndi mbu nari Yah djolu ndi ngʉ nari na. (Isa 38:9, 11) Shi kʉ ná ndrŭ kana kʉ njonjonga checheni ná ndrŭ na dhonalo shi kʉ ná ndrŭ adi madha bbʉ Yah dho. (Zb 115:17, 18; 118:17-19) Nja kʉ ná zaburi nǎ le njinjí fø lo na sala le nji nari ma, mbai le po gø le gø nari dho nari ma, le ronga b’oni inga le ba nizamu nari ma na dho.—Zb 94:12; 118:5, 14.
BI 1 DDO 20-DDO 26
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 138-139
Nzɨ di njudha dhi ngana ni jibu bbʉ nari do nji
w19.01 10 §10
Ama Mungu njudha dhi ngana
10 Ni kù ni ngbé jibu bbʉdha dho nari dho ká do adi pá ni djo? Njati rie fø ró, ni nga kʉ ddiro ri. Bbʉbbʉlo kʉ, ko kana bí kʉ ná ndrŭ ro do adi nji nì dhé jibu bbʉdha dho. Ya kwanza aneri ni chú addudho ma ni adi ni mbu fø nari. Ni ká do adi nji njaro ni si ni e ji ni po ná lo nga vivi nari dho inga ni si po ná lo nga sie d’ʉ ri nari dho? Ni ká do adi nji ni riddi nja ndrŭ bbʉ ná jibu sie bblo pli nidhó ri djolu nari dho? Bbʉbbʉ dhé, fø di ná do ka ndi é bblo. Føri ridho ni kʉ nyenyenga na ndirigoti ni nja ndrŭ nja pli ni djolu. Yova jirie fø sifa ji. (Zb. 138:6; Flp. 2:3) Ro, Yova jiri ni bbʉ madha maddi ndi dho ndirigoti ni li ni djoi ma, ni vei ma na kpakpa njudha dhi ngana. (1 Te. 5:11) Ke jirie ni ji ndirigoti ke si nidhó lo u ná kpakpanga bbʉbbʉ ni dho.
Akoli ko kpakpa ko kana njudha dhi ngana
7 B’lo dangʉe ná Dzamu dhi Munara nǎ le dhongʉe ná lo ka ndi kó ni tsotso ko. Loroji na, adi ni tayarisha bblo. (Mez. 21:5) Njati ni tayarisha ni bblo ró, ri sie sʉsʉ ni bbʉ komatere njudha dhi saa djo. Føri kina, adi dʉ kʉ ná komatere bbʉ. (Mez. 15:23; 17:27) Dʉ kʉ ná jibu ni ngʉ nari dho nzá do ka ndi njí ni bbo ri. Dʉ kʉ ná komatere nǎ nga lo e bí ri, ná føri ni djoi ma, ni vei ma na famu nari e sʉsʉ da kʉ ná bí nǎ lo kʉ nari djolu. Dʉ kʉ ná komatere ni nji ni adi loti nari bbai, ná føri adi ridho nari kʉ, ni tayarisha ni bblo ndirigoti ni famu lo le ti djo ná lo bblo pli.
Kiroho nǎ Mali
it-1 862 §4
Ndrŭ zø le nji nari
Mukristo dho ringani ndi njí nja ndrŭ zø njí njati kpa nji ke ró ná chelo dhi hesabu é bí ma ró. (Lu 17:3, 4; Efe 4:32; Kol 3:13) Mungu nzɨ adi nzɨ nja ndrŭ zø nji ná ndrŭ zø ro nji ri. (Mt 6:14, 15) Nì mai ri kʉ fø ro, njati ri rá ri u le pʉ “bbò chenga nji ná ke” kutaniko nǎ ro ró, ngbà thonga ná saa na ke zø ka ndi njini ngbà dhé njati ke leni le ndidhó chenga nǎ ro ró. Fø saa na, kutaniko nǎ ndrŭ krʉ dho ringani ndima dhǒ jidha fø ke dho. (1Ko 5:13; 2Ko 2:6-11) Ro, Wakristo dho nzá ringani ndi ma njí ndá chenga nji nzá ndi leni le ro ná ke zø ri. Fø di ná ndrŭ adi ngʉ Mungu dhó mbubai.—Ebr 10:26-31; Zb 139:21, 22.
BI 1 DDO 27–BI 2 DDO 2
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 140-143
Sala goti, anji ni dho ka ná lo krʉ ndiro ni ba ni tsotsokodha d’e
“Arr nyodyu na kʉ ná ndrŭ dhó lo”
13 Anja shauri Mungu jidha dhǒ ni dho ná chu. Yova ji bblo pli kʉ ná lo ko dho. (Mez. 4:20-22) Ke adi shauri bbʉ ko dho ndidzá lo chulu ma, Biblia ró dyʉ ndi ná vichapo chulu ma, inga dhidhi kiroho nǎ ná ko lai Wakristo chulu ma. Føri na ke jidha dhǒ ko dho. “Ke adi rinji fø kodhi faida djotsina,” Waebrania 12:9, 10 pori nari bbai.
14 Ali ni thí shauri djo, nga ngbaribbai ma le bbʉ ri nari djo ri. Nja saa na, ko ka ko ddiri shauri nzá le bbʉ ko dho bblo kʉ ná chulu ri. Bbʉbbʉ dhé, shauri bbʉ ná le dho ringani ndi bbʉ ri ngbà ri ka ndi rrni sʉsʉ ná chulu. (Gal. 6:1) Ro, njati le bbʉ shauri ko dho ró, ringani ko ddinga ri nǎ ro ko ka ko ba ná somo djo nzá mai le bbʉ ri nga kʉ bblo ná chulu ro. Ko ka ko dhuri ko tso: ‘Nzá mai shauri bbʉni na ná chu tho ma nyǒ ro, ri nǎ ro ma ka ma ba ná somo ro ká kʉ ddi? Ma ká ka ma li ma thí shauri djo ri bbʉ ná ke dhó chelo djo ma ma thí li nari rɨngana?’ Ri ka ndi é nyodyu dhi lo ko neri ko ba faida ko dho le bbʉ ná shauri nǎ ro.—Mez. 15:31.
w10 15/3 32 §4
Ab’o ni “thí ronga tse ndi tse ro” kpakpa lo tso o ná i saa na
Wapinzani le chò chelo njidha dho nari ma, mbø badha dhi kpakpalo ma, kpakpa kʉ ná dhe ma na ka ndi lø Mungu dho njínji ná nja ndrŭ ronga maddi. Nja saa na, kpa thí ka ndi bʉni bʉ maddi. Pi Daudi ro ma dangʉe ddi fø di ná lo lu: “Ma thí dzá kpakpanga sini si; ma thí djolu lo gʉ sisi ma nǎ.” (Zb. 143:4) Ke tsotso ká addu kongʉe ndiro ndi si fø lo djolu d’e? Daudi nongʉe ngbaribbai ma Mungu kongʉe ndidzá njí dhi kpa tsotso nari nga ndirigoti ngbaribbai ke gøngʉe ndi nari nga. Ke ngʉ adi Yova njingʉe ndi ró bbo pli kʉ ná dho djotsina ná lo nga nono. Daudi ngʉ adi ngaddi bbo Mungu dzá njí djo. (Zb. 143:5) Føri bbai, ko di ngaddi ngano ná ke ma, ke nji ná krʉ ritsi ma, go ke nji ko dho ná ritsi ma na djo ró, føri si ko tsotso ko ri é mbudha kana ma ko kʉ ri ró.
w15 15/3 32 §2
“Bboke nǎ dhé” le ndoa chi nari ká kʉ faida na go?
Nja saa na ni ka ni mbu ni zaburi ndingʉe ná ke Daudi bbai, ɨ ndi pongʉeri ro: “Angʉ madhó logoti lelé, Ee Yova; madzá kpakpanga si ndidzá mwisho nǎ. Nzɨ ru ni nyǒ djonga ma ró.” (Zb 143:5-7, 10) Fø di ná saa na, abba saa nidzá ra nǎ Baba dho ndiro ke dhǒ ni dho ndi ji ni dho ná lo d’e. Føri ni ka ni njí kedzá lo zødha dho ni saa ba nari ma, bbo ni ngaddi ni zø ná lo djo nari ma na chulu. Føro ni si kedzá yadha ká kʉ addu ma nari chu ndirigoti ni si ngbaribbai ma ke kongʉe ndidzá anziro ngʉe ná njí dhi ndrŭ tsotso nari njanja. Njati ni di ngarr ke dho ró, ni si ri u u nari kʉ ke dho le ngarr nari kʉ nyodyu dhi lo.
Kiroho nǎ Mali
it-2 1151
Dyá
Loroji dhi lo. Kali dhi lo ma, le djŏ tso gbadha dhi lo ma, sa ka ndi sa ddikpa le dhó sifa ná lo ma na le ddi su nǎ ro adi si ná hwi ka ndi hwi le ná dyá na. (Zb 58:3, 4) Ndrŭ djŏ tso gbá ná ndrŭ djo Biblia pori ɨ: “Idhalolo dhi su nǎ dyá kʉ kpa tso nǎ” (inga “kpa tso ddʉ djó aluti ro”), ddiddi su nǎ dyá e ri tso nǎ aluti ro ndirigoti ri bɨtɨ nǎ nari bbai. (Zb 140:3; Ro 3:13) Ndrŭ djŏ tso gbadha ma, kali dhi lotidha ma, kali dhi longaddidha ma inga che kʉ ná nja lo ma na ti ná le dà kʉ ddiddi “dhe djo le mba ná sumu bbai.”—Yak 3:8.
BI 2 DDO 3-DDO 9
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 144-146
“Hwè na kʉ nari kʉ Yova kʉ dhi Mungu ná ndrŭ!”
w18.04 32 §3-4
Kodhó lo zø ná kpa adi dhu ná lo
2. Kpadjo nanga le tu ná lo tso njunju fø Zaburi nǎ nja kʉ ná lo na. Verse 12 nǎ le ripo “føri goti” ná fø lo lø verse 12 djó ro kpø 14 djo nǎ kʉ ná ledha si ba ná chølo dhi ndrŭ ronga—føri kʉ ndima ‘gødha’ ne che kʉ ná ndrŭ thó thí ro (verse 11) nǎ ná ndrŭ. Fø lo djo le ndri lo ki verse 15 nǎ maddi, ná ngana “hwè” djolu le ngʉ aro ina ndirigoti fø lo tso nju bblo kʉ ná chu nǎ. Føri dho, fø ga le njinjí na ná hwè krʉ lø fø ndrŭ ronga—føri kʉ “Yova kʉ dhi Mungu ná ndrŭ!” Anonga nari kʉ, Kiebrania orijinale nǎ le ndingʉe ná lo tso ró nga ngʉe nukta ma, mukato ma, føri bbai di ná nja alama ro maddi ri. Føro mai lo nanga tú d’i luga nǎ ná kpa dho ringani ndima neri ndima chú lo nǎ mana nganga, ndima dzi ngbaribbai ma le tilo Kiebrania nǎ nari ma, ri ká riji ndi pori ngbǎ nari ma na ndirigoti ndima liri ri ronga njunju Biblia nǎ lo na.
3. Kpadjo nanga le tu ná lo tso njunju Biblia nǎ maandiko na, ná lo chi tøni Mungu dho ná ndrŭ dho ke tsoni djo ná ledha dhǒ. Asher dhi lo nanga ki le tu vi nari chulu, zaburi dzá buku dho Daudi ngʉe na ná ngab’odha bblo pli Mungu dhó tsodha ró ndi dyʉ ndi ro. Ke chungʉeri nari kʉ Mungu tsoni ndi ka si Israeli nǎ ndrŭ tsɨ gøgø ndima dhó mbubai dhó ro, ndi si rili kpa é ngoi na ndirigoti ke ka ndi lee kpa ronga krʉ kʉ ná bblo ritsi ndi bbʉ kpa dho nari na. (Law. 26:9, 10; Kum. 7:13; Zb. 128:1-6) Loroji na, Kumbukumbu la Torati 28:4 ripo: “Le ronga si leni nari sie nidzá nzø ma, nidzá tsú djó tsukpa ma, nidhó miya ma, nidhó tsí ma, nidhó chembø ma na.” Bbʉbbʉ dhé, Daudi dzá ngba Sulemani ngʉ pinyo ná saa na, ndrŭ ngʉe hwè na, ko ndima tsotso koni ro. Føri djolu pli, Sulemani dhó pidhinga tsena ngʉ njini ná lo ngbaribbai ma Masiya dhó pidhinga sie nari dhǒ.—1 Fa. 4:20, 21; Zb. 72:1-20.
Mukristo ni kʉ nari kana, ab’o nidhó ngab’odha ronga kpakpa
16 Ko kʉ ngab’odha na ko si di theinga dho ná føri kʉ, Mungu bbʉ ko dho ná bbo na mana kʉ ná kado. Ko kʉ bblo pli kʉ ná ngab’odha na gosi ná ddo djo ndirigoti ko uri u nari kʉ ri si njini nji. Ddiddi Nanga bbai, ri ko tsotso kó ko ve mbudha tso, ko ve nza ndrŭ ko nza nari tso ndirigoti ko hwini dhe tso ró. Ddiddi kaske bbai, ri ka ndi b’o ko ronga nzɨ ko nji chelo, ro ko njí bblo lo. Biblia ró dyʉ ndi ná kodhó fø ngab’odha rili ko kana nga é chøchø Mungu na ndirigoti ri ridho ko dho nari kʉ ke ji ko ji. Ko adi faida ba bbo njati ko b’o kodhó ngab’odha ronga ndi é kpakpa ró.
17 Mutume Paulo ndingʉeri Roma nǎ Wakristo dho “aninji hwè ngab’odha nǎ,” ná fø lo lingʉe ke kpakpa. (Ro. 12:12) Paulo ka ndi ée hwè na dhonalo, ke chungʉeri njati ndi tøni chi ró, ndi ka ndi si di theinga dho ra nǎ. Ko maddi ko ka ko é hwè na kodhó ngbab’odha dho, dhonalo ko churi chu Yova si ndi tsoni djo ná lo njinji. Zaburi ndi ná ke ndingʉeri ɨ: “Hwè na kʉ nari kʉ . . . ngbà li ndidhó ngab’odha ndidzá Mungu Yova djó ná ke, . . . nì tøni krʉ ddo ró chi ná ke.”—Zb. 146:5, 6.
w18.01 26 §19-20
Bbʉbbʉ kʉ ná hwè ká ngbǎ di ná jidha adi bbʉ?
19 Cho da chøchø 6 000 b’lo, nza ndrŭ nzani nari kana, Shetani dzá i dz’ kʉ ndidzá mwisho nǎ. Dz’ djonga li na nari kʉ, nga nǎ bbʉbbʉ jidha ro kʉ ná ndrŭ, mbø ji ná ndrŭ ndirigoti hwè ji ná ndrŭ. Ndrŭ kʉ ndima ka ndima ba ná ritsi djo dhé ndima thí li ná ndrŭ, ndrŭ ndima thí ji ná lo i li anziro ndima dhó maisha nǎ. Fø di ná ndrŭ nzá ka ndima ba bbʉbbʉ hwè ro ri. Føri rɨngana, lo kʉ zaburi ndingʉe ná ke pongʉe ná iri bbai: “Hwè kʉ Yakobo dzá Mungu dhó ro ndi tsotsokodha ne ndirigoti Yova Mungu nǎ li ndidhó ngab’odha ná ke dho.”—Zb. 146:5.
20 Yova dzá ndrŭ adi ra anzi ke dho ndima jidha dho nari na ndirigoti kodhó hesabu adi ra anzi krʉ cho ró. Fø lo ridho Mungu dhó Pidhinga pinyo ndirigoti ri si ledha bbʉ i dz’ djo nzá djo ko ddinga ná ngatsi. Bbʉbbʉ hwè ma, theinga dho di ná hwè ma na adi si Mungu ji ná lo le nji nari nǎ ro ndirigoti ko churi ko Bbo pli kʉ bbonga na ná ke nyǒ tho ná lo nji nari nǎ ro. Ngbà ji Yova ná ndrŭ sie hwè na theinga dho! Gosi si ná lo nǎ, ko si loti nga kʉ bbʉbbʉ ná jidha le dhǒ nari nǎ ro adi si ná sifa djo ndirigoti ko si fø sifa ma kana njonjonga nja Mungu dzá ndrŭ adi dhǒ ná sifa na.
Kiroho nǎ Mali
it-1 111 §9
Zǎ
Biblia riddi le njini nononi ná ritsi na chø kʉ ná chu nǎ ndirigoti bblo. Bbʉbbʉ dhé, Yova nganga pori nari kʉ ndi adi ri dhó lo tso gba jidha na ndirigoti ndi adi ri ronga b’ob’o. (Mez 12:10; Zb 145:15, 16) Musa dhó yadha pongʉeri le b’o abba zǎ ronga b’o. Njati ddikpa ke bae vivi ná zǎ ró; kedho ringʉ adi ngani ndi b’o ri ronga bblo ndirigoti ndi ngʉ ri ridhi ke dhona. Ndirigoti ddikpa ke njari ndidhó no ǒ li ddikpa zǎ djó ró, ringʉ adi ngani ke tu ri tu ri djó ro. (Kut 23:4, 5) Ringʉ adi ngani le njini bblo zǎ na njí dhi ngana. (Kum 22:10; 25:4) Ndrŭ bbai, zǎ dho ma ri ngʉ adi ngani ndi ba repo ddi sabato ddo dyina. (Kut 20:10; 23:12; Kum 5:14) Hatari kʉ ná zǎ ronga ri ngʉ adi ngani le b’o bblo inga le hwi ri hwi. (Mwa 9:5; Kut 21:28, 29) Ri nzá ngangʉeni le gba aro dhó aina kʉ ná zǎ tso ndima gøni ndima kana ri.—Law 19:19.
BI 2 DDO 10-DDO 16
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO ZABURI 147-150
Yah ringani ko má dho ná lo kʉ bí
w17.07 18 §5-6
“Anima Yah!”—Ká addudho?
5 Yova nzá bbʉngʉe le isopɨdha Israeli nǎ ndrŭ dho birobiro dhé ri, ke bbʉngʉe ri kpa dho ddiddi ro maddi. Njʉ ma fø lo kʉ ni dhé. Zaburi ndingʉe ná ke ndingʉeri Mungu djo ɨ: “Ke adi bʉ thí bʉni ná ndrŭ gøgø; ke adi kpa ró kilonda tso chichi.” (Zb. 147:3) Bbʉbbʉ dhé, Yova adi ngaddi kpakpalo na bani ná ndrŭ djo nì, ri é kimwili nǎ ma, kiakili nǎ ma ró. Njʉ, Yova jiri ji ndi pɨ ko iso ndirigoti ndi liri kodhó ngaddidha thika thɨni thɨ. (Zb. 34:18; Isa. 57:15) Ke adi nyodyu ma, kpakpanga ma na bbʉ ko dho ndiro ko hwini ko ka ko bani na ná kpakpalo tso ró krʉ d’e.—Yak. 1:5.
6 Zaburi ndingʉe ná ke lengʉe ndi nyǒ rakpa ro ɨ ndi pori ro, Yova adi “dyødyø nanga zøzø” ndirigoti “ke adi ri krʉ nzi ndima ró dho ró.” (Zb. 147:4) Ká addudho ri njani nari kʉ ke ø ndi e loti djo ná lo thika ndirigoti ndi ngá lotidha tso rakpa ró dyødyø djo? Anzingaddi i lo djo di: Zaburi ndi ná ke ka ndi njae dyødyø ndi nyǒ kimwili nǎ ri na, ro ke nzá ka ndi famue ri ká kʉ thɨ ma nari ro bblo ri. Cho da nari bbai, ko ka ko nja ná dyødyø dhó hesabu adi ndrini ké dho le nanga ka ndi keni nari bbai. Nja kʉ ná ndrŭ adi riddi nari kʉ, kodhó galaksi nǎ dyødyø kʉ bilioni. Ndirigoti galaksi kpari ka ndi é trilioni djolu ndidhó hesabu kʉ ro! Ko dho nzá dyødyø nanga ro ka ndi zøni ri! Ro, ngano ná ke bbʉ dho ri krʉ ró inga ke chu ri ddiddi ro. Føri na mana kʉ, Yova chu dyødyø nyi ddiddi ro. (1 Ko. 15:41) Nde, kedzá dz’ djó kʉ ná ndrŭ djo ká ko ka ko po ngbá lo? Yova chu dyødyø krʉ ká kʉ ngbaga ma, ngbá saa na nari ma na bblo pli. Nde, ri é ddi Yova chu fø ri ma ri ró, ke chu ni bblo pli. Ke chu ngbaribbai ni ni mbu nari ma, nidhó lo ká ji addu ma, ngbá saa na nari ma na bblo pli.
w17.07 18 §7
“Anima Yah!”—Ká addudho?
7 Yova nzɨ adi nga dhé ddi ni djo ri, ro ke kʉ kpakpanga na ndirigoti zølo na ndiro ndi kó ni tsotso ni bani na ná kpakpalo kana d’e. (Azø Zaburi 147:5.) Ni ka ni di ni mbu bbo dhó kpakpalo kʉ ndirigoti li djó no ǒ nari bbai. Mungu chu nidhó mupaka chu, ke ‘ngano nari kʉ ni kʉ dz’ hø.’ (Zb. 103:14) Nzá kaka ná ndrŭ ko kʉ ro, ko adi ddikpa kosa nji bí ina. Nja saa na, ko thí adi njedha ba ko tilo bblo nzá nari dho, inga kimwili nǎ nja ritsi dzá ù ngʉ ko thí na bì ina nari dho, inga nja ndrŭ dhó ritsi dhi tamaa tsu ko na nari dho, ro Yova ro nga e fø di ná uzaifu na ri; ke adi ngbaribbai ma ko ko mbu nari famu bblo pli ko djolu!—Isa. 40:28.
w17.07 21 §18
“Anima Yah!”—Ká addudho?
18 Zaburi ndingʉe ná ke chungʉe ngbaribbai ma Mungu ungʉe ndidzá anziro ngʉe ná ndrŭ tso nari chu. Ri kʉ fø ndrŭ tsɨ dho dhé le d’rangʉe Mungu dzá “lo” ma, “lod’idha ma na” ri. (Azø Zaburi 147:19, 20.) Njʉ ko barie ledha, ko dhé le adi nzi Mungu ró dho na nari djotsina. Yova ko chu ndirigoti kedzá lo na ko njínji kodhó maisha nǎ nari chulu, ko ba pendeleo ko kana nga é chøchø ke na. Zaburi 147 ndingʉe ná ke bbai, ni kʉ bí kʉ ná sababu na ndiro ni pori bbò ni chu na “Anima Yah!” ndirigoti ali nja ndrŭ kpakpa ndima njiri ro fø.
Kiroho nǎ Mali
it-1 316
Rè
Zaburi ndi ná ke pongʉeri “ta adi ta ná rè” adi Yova má. (Zb 148:1, 10) Føri rè adi nji ndima dhó aina di nari bbai ndirigoti ri Yova no ké dho le nanga ka ndi keni nari bbai nari chulu. Ddikpa rè hú dhó hesabu ka ndi é 1 000 djolu inga 20 000 djolu. Ddikpa rè hú ró ká krʉ lú e tiyo, ná fø tiyo ró e mamia kʉ ná rere ká kpari, ná fø ká kpari ró e nini kʉ ná ká ki mamia ndi kʉ ro, ná mamia kʉ ná fø ká kpari ro mamia kʉ ná nini pli kʉ ná ká adi tø. Føri dho 15 cm dhó danga kʉ ná pijo ró nini ká ka ndi é mamia ya maelfu djolu ndirigoti ri ró nini pli kʉ ná ká ka ndi é mamilioni. Ngbaribbai ma rè hú ma, rè ndí kʉ nari ma na djotsina ri di tata ró, ri dhó lo ka ndi ké ko nanga ke njʉ ko adi nja ná avio djolu. Rè ró kpà nanga korie tiyo bbai nari dho, ri adi ó dhʉdhʉ. Føri dho 2 m hú dhó danga kʉ ná rè dhó skelete ka ndi é 110 g dhé dhonalo rè ró kpà e dhʉdhʉ. Nja kʉ ná bbobbo rè hú nǎ kpà nǎ e kpakpa ka ndi liri ná ritsi, nari adi rili ri é kpakpanga na avio hú e kpakpa nari bbai.
BI 2 DDO 17-DDO 23
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 1
Jadda kpa—Ni ká ka ni rrnga ie dho?
w17.11 29 §16-17
Nzɨ bba ddikpa lo ma cho ni tso ro ddi ledha ni ba nari ró
16 Nde, ni ká ka ni njiri ngbǎ njati ni é jadda ndirigoti ni di ni mbu nzɨ nidhó gø dhi ndrŭ ni famu ndirigoti cho ronga tso kpa cho nja ritsi ro nari bbai ró? Fø di ná lo ka ndi liri ni nanga di rɨni rɨ ni vʉri ni njínji Yova dho nari ká kʉ bblo chu i ni nidhó maisha nǎ nari djo. Njati ni di ngaddi føri bbai Yova dho ni njínji nari kana ró, karrnga goti ni si ri utso d’i nari kʉ, nidzá gø dhi ndrŭ ma, kutaniko ma na tsi ngaddi ni djo ná le ro nga kʉ ri.
17 Njati rie nzá nidzá gø dhi ndrŭ d’erie nidhó lo ronga ro po ri ró, ni ká ka ni dhu fø kpa ká nga ro ddi ni djo bbʉbbʉ nì nari ro nzá ni tso? (Ebr. 12:8) Njaro ri kʉ nidzá gø dhi ndrŭ adi o ni na nari adi kani ka ni lu nari dho. Ro, lo dié kani ni lú kpa o ni na nari dho nari rɨngana, aneri ni d’i kpa o ni na dho ná lo utso. Føri dho, adi dí ko ni jo tso ko ro ndirigoti anji ni dho ka ná lo krʉ nzɨ ni di chelo ti kpa djo ró. Mungu dzá lo pori ɨ: “Nyodyu dhi ke adi ndi tso nǎ lo ronga tso chocho ndirigoti lo utsod’idha na kʉ ná ke adi di ko ndi jo tso ko ro.” (Mez. 17:27) Ali muradi ni nji ndiro ni ngʉ dhidhi ná ke, ngbà ka ndi kó shauri ko ndi jo tso ko ro ná ke, faida ndi ne ndi ba ri nǎ ro nzá ndi li ndi thí bbo ngbaribbai ma le bbʉ ri ndi dho nari djo ro. (Mez. 1:8) Ngbà u Yova ndirigoti ngbà ji ke ji ná gø dhi ndrŭ le ba le dho ná føri kʉ ledha. Bbʉbbʉ dhé, kpa jirieri ji ndima kó ni tsotso ndiro ni si shinga dhi le kobe ba d’e.
w05 15/2 19-20 §11-12
Akob’o kodhó nyi ronga Wakristo ko kʉ nari kana
11 Aneri ni njí Mungu nyǒ tho ná lo, nga ndrŭ nyǒ tho ná lo ri. Rie kawaida kʉ ná lo, ni nyi ro chuni ddikpa kikundi nǎ. Krʉ kʉ ná ndrŭ dhó lo urie bbakau, ndirigoti fø ko rinji nari adi rili ko mbu ko bblo. Go le ngboni ngbo inga ledhó maisha nǎ nja saa na, le lai jadda nzø ka ndima é kpakpanga na bbo le djo, ndima liri le dyø nja ndrŭ inga le njí nja ndrŭ nyǒ tho ná lo. Ro, kodhó bbakau ma, ko lai nja ndrŭ ma na nzɨ adi riji ndima njí ko thí ji ná lo ro krʉ ri. Nja saa na kpa adi riji ko njí che kʉ ná lo. (Mezali 1:11-19) Njati ddikpa jadda ke gba ndi tso ndi lai kpa ndi sha nari na b’lo ró, ke adi rimbu ndi rú ndi ká kʉ ie ma nari rú. (Zaburi 26:4) Mutume Paulo jangʉeri ɨ: “Nzɨ ni bbari i dz’ ddá chutso ni dho.” (Waroma 12:2, The Jerusalem Bible) Yova adi kodhó lo u ná kpapkanga bbʉ ko dho ndiro ko si si ndrŭ ko cho nari djolu d’e.—Waebrania 13:6.
12 Njati ndrŭ di ko cho nzá ringani Mukristo njí ná lo dho ró, ri kʉ bblo ko nonga nari kʉ Mungu dho le tøni chi ná føri na mana kʉ bbo bí kʉ ná ndrŭ kpari bbʉ ko dho ná nganjadha djolu. Kutoka 23:2 nǎ kʉ ná kanuni ka ndi b’o ko ronga bblo: “Nidho nzá ringani ni dyø birobiro kʉ ná ndrŭ chelo njidha dho ri.” Waisraeli kana bí kʉ ná ndrŭ nanga ngʉ rɨni rɨ Yova dho ri ka ndi kaka ndi njí ndi tsoni djo ná lo nari djo, ro Kalebu nzá ungʉe fø ndrŭ ndi dyø nari ro ri. Ke ungʉeri u nari kʉ Mungu dhó tsodha djo le ka le li le thí ngbà ndirigoti ke ronga lengʉeni bbo ndi tøngʉeni chi nari dho. (Hesabu 13:30; Yoshua 14:6-11) Nde, ni ká vʉri ngbà ni tøni chi, nja ndrŭ ni chò nari tso ró ndiro ni b’o ni kana kau ronga Yova na d’e?
Kiroho nǎ Mali
it-1 846
Rr le kʉ nari
Bí ina Biblia nǎ “rr,” le nzi ná fø lo na mana nga e nga ddikpa le dhó akili kʉ nari ri, ro føri e ndá ddikpa lo gʉ ndirigoti ndi ji ná lo nji inga Mungu dhó kanuni d’ra ná lo ji ndi njí nzá ná le. Kiebrania nǎ njonjo kʉ ná lo tilo kesilʹ djo, ná lo na mana kʉ (‘ngadhó akili kʉ ná ke’; Mez 1:22), ʼewilʹ (“rr chu ná ke”; Mez 12:15), na·valʹ (‘vʉ dhó akili tso vʉni ná ke’; Mez 17:7), ndirigoti lets (“pá lo be ná ke”; Mez 13:1). Kigiriki nǎ aʹphron le nzi nari kʉ “nzɨ lonanga ne ná ke” (Lu 12:20), a·noʹe·tos kʉ “vʉ dhó akili tso vʉni ná ke” (Ga 3:1), ndirigoti mo·rosʹ kʉ ‘rɨ’ inga “rr chu” ná ke (Mt 23:17; 25:2).
BI 2 DDO 24–BI 3 DDO 2
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 2
Ri ká ngani ni di ni thí lili funzo la pekee djo addudho?
“Ara anzi bbʉbbʉlo kana ni di nari na”
16 Ri nga kʉ ko krʉ jirieri ko zø Biblia ndirigoti ko ne ri nǎ longa ri. Ro, Yova rinzi ko tsó ko “di rine” ndirigoti ko “di rine li ko li ko dyu ro” ndiro ko famu bbʉbbʉlo bbo d’e. (Azø Mezali 2:4-6.) Fø di ná kpakpanga ko nji bí ina nari nǎ ro ko adi faida ba. Corey pori ddiro ndi Biblia zø ná saa na, ndi adi ndi dyu li ddikpa verse ro vi. Ke pori: “Ma ngʉ adi ri kó tso djó le tu nanga ná lo zø krʉ ndirigoti ma ngʉ adi ri na gba ndi tso ná verse zø ndirigoti nja utafiti ma nji ddi. . . . Fø ma ngazø nari kongʉe ma tsotso ma chu bí kʉ ná ritsi!” Rie ngbaribbai ma ko adi ngazø ri ró, ko adi ko nanga jini ji bbʉbbʉlo dho nari dhǒ, saa ko ba ndirigoti kpakpanga ko nji ko zø Biblia nari chulu.—Zb. 1:1-3.
Bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu ndi nanga jø bbobbo ndi chu na
3 Nyodyu le nzǐ nari kʉ, ngbaribbai ma ko njínji ko chu ná lo na nari ndiro ko vʉ lonanga bblo d’e. Nì mai ri kʉ føro, bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu tsu bí kʉ ná lo ndi nǎ. Biblia ripo ɨ: “Yova do le nji nari kʉ nyodyu tso ngani ná nga ndirigoti Bbo pli kʉ takatifu ná ke le chu nari kʉ lo le famu nari.” (Mez. 9:10) Føri dho, ko di bbo na mana kʉ ná lonanga vʉ ná saa na, ringani ko “chu Bbo pli kʉ takatifu ná ke dhó” ngaddidha ká kʉ ngbaribbai ma fø lo djo nari. Ko ka ko njiri fø Biblia ma, ri ró dyʉ ndi ná vichapo ma na ko zø nari chulu. Njati ko njiri fø ró, ko si bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu ba.—Mez. 2:5-7.
4 Yova ddiro dhé kʉ, bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu ka ndi bbʉ ko dho ná ke. (Ro. 16:27) Ká addudho ko ripo bbʉbbʉ kʉ ná nyodyu si Yova dho ro dhé? Ya kwanza, Yova kʉ ngano ná ke ndirigoti ke chu krʉ kʉ ná lo ndi no ná ritsi djo. (Zb. 104:24) Ya pili, Yova nji ná krʉ kʉ ná ritsi ridho ke kʉ nyodyu dhi ke. (Ro. 11:33) Ya tatu, Yova dhó nyodyu dhi shauri adi faida bbʉ nì njínji ri na ná ndrŭ dho. (Mez. 2:10-12) Njati ko jiri ko é nyodyu na ró, ringani ko ú kedzá bbʉbbʉlo ndirigoti ko bbari ri ddá chutso ko dho lonanga ko vʉ nari kana ndirigoti ko nji ná lo kana.
w16.09 23 §2-3
Jadda kpa, anili nidhó udha kpakpa
2 Njati ni é Yova dzá njí dhi jadda ke inga ke djo lo chú ná ke ró, ni ká adi ni mbu kpakpanga na le cho mageuzi udha dho, Ngano ná ke ni ue nari rɨngana nari bbai? Njati rie fø ró, ni ka ni njí ná lo ro kʉ thei ndiro ni li nidhó udha kpakpa ndirigoti ni rá anzi kpakpa ni rili nari na d’e. Ni ka ni njí ná ddikpa lo kʉ, ni di njínji Mungu dhó ngaddidha dhi kpakpanga na, nari si rili “ni di krr.” Føri si ni ronga b’o filozofia nǎ sa ka ndi sa nidhó udha ná lo ró.—Azø Mezali 2:10-12.
3 Bbʉbbʉ kʉ ná udha tøni Mungu djo le chu ná d’ʉ kʉ ná lo ró. (1 Ti. 2:4) Føri dho, Mungu dzá lo ni zø ndirigoti kodhó vichapo ni zø ná saa na, nzɨ di da ri djó lelé nzá ni ddinga ri djo ro. Adi njínji nidhó ngaddidha dhi kpakpanga na ndiro ni ‘famu lo bblo’ ni zø ná lo djo d’e. (Mt. 13:23) Akonja ngbaribbai ma fø ni rinji nari ka ndi kó ni tsotso ni li nidhó udha kpakpa ngano ná ke djo ndirigoti Biblia nǎ lo djo nari—føri kʉ dhodhoni ná “d’ʉ kʉ ná lo.”—Ebr. 11:1, maelezo ya chini.
Kiroho nǎ Mali
it-1 1211 §4
Chi le tøni nari
Ri ro nzá ka ndi ka le tøni chi ledhó kpakpanga na ri, ro ri ka ndi ka kpakpa udha na le kʉ nari ma, le thí le li Yova djo nari ma, ke kʉ kpakpanga na ndrŭ gødha dho nari le u nari ma na chulu. (Zb 25:21) Mungu tsoni ndi kʉ “ngali” ndirigoti “nga tso le nyi ná nga,” chølo kana bbí ná ndrŭ dhó chu ronga b’o ná ke. (Mez 2:6-8; 10:29; Zb 41:12) Kpa rine ndima tso uni Yova na nari adi rili kpa é ko ndima jo tso ko ndima dhó maisha nǎ ro, ná føri adi rili kpa rá anzi dhé. (Zb 26:1-3; Mez 11:5; 28:18) Nì mai ri kʉ føro, Yobu d’ingʉe ri utso nari kʉ, chølo dhi ke ka ndi nzani nja saa na ndi kʉ che kʉ ná ke dhó pidhinga tsena nari dho ndirigoti kpa krʉ adi cheni ddiddi, ro Yova pori ndi chu chi tøni ná ke dhó shinga chu ndirigori ke pori fø ke si ndi kobe ba theinga dho, kedhó gosi ná ddo sie ngoi na ndirigoti ke si kʉ bblo ritsi ba. (Yob 9:20-22; Zb 37:18, 19, 37; 84:11; Mez 28:10) Ddiddi Yobu dhó lo ngʉe nari bbai, ri nga kʉ mali kʉ ledhó nari i adi rili le é mana na ri, ro ri kʉ chi le tøni nari. (Mez 19:1; 28:6) Chølo nji ná baba dzá nzø ba pendeleo ndima é hwè na (Mez 20:7), dhonalo fø nzø adi ba nari kʉ bblo pli kʉ ná ledha, kedhó bblo maisha chulu, nzø krʉ ba faida ke ró dho nǎ ro ndirigoti nzø ba heshima.