1924:’Bal ’digle kis guda
« DA TEY go sé ni ná, Bayndinga korendiy kongo-kongo go ay kusiy béyng ná, hame kire go né béy guye nenye dele », Bulletina go jangbiye 1924 yaa mani. Da ’digleng kolong kulendiy ni ná, Kara kunjile Bible nege guye na gileng kaang na kire teng-teng so : nogo ayge kanya sí timedige ni go né base sonduro lay, jeege alé na íre ese lay.
AYGE KANYA SI TIMEDIGE NI GO NE BASE SONDURO : GE NE KUR GO RADIYO KORO
’Bangnyadinga kinye go da Betel ni nege guye del ’digle pina kolo garege na kur go radiyo go WBBR da Staten Island, da arondisema go da tugu do New York ni. Kur go maglige kurng ’de ná, se garge kúl go gumnya bé kara ne guye kinye lay, garge kúl kong go ngeme kanya go ge je ne na guyeng da màni lay. Kur go guye go gare kúl kinye kay ’de ná, ayge to je dawge kanya go ege tinyay kolo yaage na kolo da radiyo ni. Alla ege tinya go ane dele ca da kanya go je narege kireng ni.
Esi neny bé ’bangnyadinga kinye go yége anten go gumnya go da kurng kolong ni. Hinero ’bal ginane metre 91 mani lay, ge kegledu sé da poto kinye so go hinedige ’bal metre 61 maning poldige ni lay. Go ca tumo ná, an del ca ’dé. Alla senge nee kúra go Johba na je ojege lay, kayey ná, ange del ca da màni. Calvin Prosser, go nedi guyeng kolong yaadi na : « Mabana ni ana dila ca da màni da day go ca tumong ni ná, ni je pide kusini lay, ni je yaa na : “Gulangu kanya go ni neng kolong”. » ’Bangnyadinga kinye jeege kosungotege da ne Johba cay ni da guye kege go ange del ca da màning, alla gilale kegeng ná, daage da kibiy go kaye ni ’dé ’bey.
Ge yí poto go gede anten go radiyo WBBR koro.
Radiyo na joge da kur go yaa kolo ni lay, ndoji go ge habe kanya ’dode kolo go radiyo korong da sug ni lay. ’Bangnyadinga kinye habge kanya go ’dode kolo go ge ne na guye tumo ale go wat 500 go ge ne mani nya ’beey. Go kilege ne mikrong ná, nege guye na ne mikro go telepon koro. Da wele tong pina da gidire go pebriye ni ná, síge timedige ni go gise kanya go magligeng kolong. Ne kolo ’dodege na ne kolong ba alge kire kinye. Ernest Lowe, na kulongo eywa ’de kulendiy bor na kur go ’bangnyadinga kinye na je alge kireng kolong ná, bay go bore sariya Rutherfordb, go je ’dengli kire ale kegeng kolong da radiyo key ni da Brooklyn, ’bal ginane kilometre 25 mani na kur go ’bangnyadinga kinnye je alge kire da maning na teygeje.
’Bendinga Rutherford yaa bége na, « Banyangu kire ale kungung kolong ». Ngu je al kire ginane batu kinye go je ilege mani. Kirbe kege jogige, ’bangnyadinga kinye se silge kanya go ’dode kolong alla, senge go nage mira go dere bol kege go ca tumong ale.
Na 24 pebriye 1924 da wele go dere bol go ca tumo ni ná, ’bendinga Rutherford ay kur go radiyo da màning tar be Kumno « gisi guye go detugu do Mesi key ». Derdi bége tey go radiyo kolong na ne kolo « ’dee kire bé kara ped go je síge súbudige da kanya kong ni ’dewgere, dage go da lamaso kongo-kongo ni pinya na sinage kanya go je kaal da duninya ning tey na kire go Bible koro ».
Kab gula : ’Bendinga Rutherford da istidiyo go ca tumo go radiyo WBBR koro ni.
Kab ba : Kanya go ’dode kolo lay, kanya go radiyodipisinyo koro.
Kolo go ge ’dodi go ca tumo da radiyo ning ne kanya go an del ca. ’Digle 33 kargani ná, WBBR wey kanya go del kárandiy ped go to dawe kangangu ’dodi na kolo.
AYGE KANYA KONG GO ’DANG SI TIMEDIGE NI GO NÉ BASE SONDURO : KOLO GO GE JEE DA KARA GOMNYE GO LAMASO KEGE CADIGE NI
Na jiye 1924, Kara kunjile Bible nege asamble da tugu do Columbus, go da Ohio. Kara detugu kinye segeje da kusunyo cay ni ped lay, ge der bol kinye na kub allemand lay, anglais lay, arabe lay, français lay, grek lay, hongrois lay, italien lay, na kub scandinaves lay, na littuanien lay, na polonais lay, na russe lay, na ukrainien lay. Program jay kangnye ge kin yaa koliy da radiyo ni lay, ge se magli kanya kangnye sí kolo Ohio State Journal kine yaa na kolo kanya kinye go kaal da asamble kolong ni ’bedeng.
Asamble go na ’digle go 1924 go da Columbus, da Ohio.
Na jedi 24 jiye ná, kara del 5000 go « nege guye kurweley pina ». Kesige maktub kinye ’bal ginane 30 000 mani lay, ayge to je kunjilige Bible kara lay. Tour de Garde yaa kolo gisi weleng kolong cay ginane kaang mani na « Asamble kolong ná, eje na kulongo eywa del kárando ped ».
Kur poliy go na kindiy teng jen da asamble go ge ne da Columbus na bandredi wele 25 go jiye, kur go ’bendinga Rutherford tib maktub go yaa na kanyane go lamaso kinye kegeng na kirey ’dé. Ge kijiri maktub ginane kara bore sariya kege mani, go boy kolo da kara detugu kinye lay, kara go da lamaso kinye ni lay, kara go cibe nyire lay, cadige ni go « na je narge kara kire da kanya kinye go Kumno maglige sí kolo tere na kubu da cadige ni lay, bége na geyleng lay ». Kin yaage ’bedeng go na karang kolong na « je gedige ne Société des Nations go je yaage nage ne “kara ne politik go gisi detugu do Kumno tey da kusunyo cay ni” ». Kara go kunjile Bible ege tinya íre njang lay, oome kusu ese kolo ’dodege na kolo kolong bé kara.
Tour de Garde yaa kolo kanya go asamble kolong eje nang ginane kaang mani : « Asigar kinye go Bayndinga key go manige bojuro ’beey go ejege da asamble go jen da Columbus ning kinge cadige na súbu go sé go tey jen esi lay, […] ayge banga da gage kolo ni lay, kanya waye dojo kongo-kongo pinya ná, je deege ’dé lay. » Leo Claus, go e da asamble kolong ni, yaa na : « Ni odi da asamble kolong ni na kulongo eywa go e kese maktub go boy kolo da karang cadige ni da kur kini go jee alé ni. »
Trak go Acte d’accusation contre le clergé.
Na ogtobre ná, Kara kunjile Bible ayge to je kesige trak go yaa na Acte d’accusation contre la clergé go ’bendinga Rutherford tib da asamble ning. Kesige trak kolong milinyo tome. Da tugu do Cleveland, go da Oklahoma ni ná, Frank Johnson kesi trakng kay gi béy minit 20 cub ’bey go kara jee alé kangnyeng eje habeyge. ’Baldi go íre da kara kindige ni mboobege ’dé, bekolo kara go alé key go jeeng teny kulendigeng je hamiyge. E wesi kusiy da eglis go mira na kur go írdi da màning. Kolo kara wileng da màning ba, ’dedi trak go Acte d’accusation contre le clergé da bible go bay go jee aléng key ni lay, da kur jene pina pina ni ped lay. Andi da eglis ni mogli cab. Alla tuwa caro gi ’bey. Ne mani ba, edi da eglis kinye go ’dang ni so, kesi trakng da màni bedeng.
Se mogli cab kin cay da kur go je habege kusige màni na kara jee alé kangnyeng. Wesi kusiy da kur go aanye esanse kargay ni, kolo kara go je teygeng gooleyge ’dé. Kaalge na wedre da jay ni, alla gooliyge ’dé. Kargani key ná, kara jee alé go je jeege alé yom na indiy ’déng, eje habiyge lay, se odige.
Kara jee aléng day kong yaa na : « Kur go ni je odi ná, ni kaal da eglis kinye go subu kolong kibdige ni. Kara ’bal ginane 50 mani daage da kibdige ni. Dage kangnye je tibge trakng lay, kangnye je gilge bé bay go jee aléng lay. Ni odi da ne kur poliy go kúra ni. Alla ni ne mersi bé Kumno kini Johba kolo dandini lay, bini tirnyo kolo Detugu tey jawro kinyeng oomnige ’dé lay. »
KANYA NDAJE GO GISI OOME KUSU ESE DA ALÉ GO JEE NI
Józef Krett
Kara kunjile Bible go da tugu kinye go ’dang ni gilge oome kusu ese go ginane kolong mani da alé go jee ni lay. Da France kire mili bawaro ni ná, Józef Krett jee alé bé kara dere usire go Pologne go je nege guye da min kinye ning. Je deredi bol go caro yaa na « Bientôt la résurrection des morts ». Ge kesi maktub go tege kur bé kara go da tugu kolong ning. Alla pretre nar kara kay go na irage da màni. Eje na ne me ga. Kolo yaa key jib kara go ejege da dawe cang ni. Kara go ’denglige bolng delge 5 000, pretreng pinya ’dengli lay. ’Bendinga Krett tey pretreng na diradi to naji gusu súbu key go sé, alla kanodi. Kur go sendi go kara go nany je jee bége aléng ege tinya go ’dengle Kolo Kumno key ná, ’bendinga Krett kesi maktub kinye go da kabiy ning ped (Amos 8:11).
Claude Brown
Da Afrique, da Côte-de-l’Or (go guda kaang ne Ghana) ni ná, Claude Brown jee alé kolo kúrang na kusu hamle. Bol kaykinye lay, na maktub kinye go kesiding lay ná, ne go kolo kinding aany kusuro da tugu tolong ni. John Blankson, go je ne kunjile go parmasi, ’dengli bol go ’bendinga Brown key lay, se sen go nany hab kolo kinding ale lay. Yaadi na : « Kolo kinding je beng kulongo eywa lay, ng je yaa koliy da lokol konong go parmasi ni ginanogo kulening tob mani. »
John Blankson
Wele kong pina ná, John e da eglis go anglikan ni kolo tone kolo paster gisi da kunjile go Kumno na cay subung, go sendi gaw go ne kunjile go se da ne Bible ni ’déng. Alla paster teey da eglis ni alwi tey na : « Gi ne kretinye ’dé. Gi ne bay go Jable key. Ana kuwani keleng. »
Kur go kindi cay tugni ná, John kijiri bé paster toniy na dira kunjile go Kumno na cay subung tey da kara tome durodige ni. Paster tegiy da buro go propeser go di cadige da lokol go parmasi ning key ni. Da kur kolong ni ná, propeser toniy na kijiridi maktub bé paster nogo kindi kusi ga.
John jeey màni na « Nogo kindi, ng kijiri béy maktubng ».
Propeser yaa bé John na kujuru letre bé pretreng kolo toney kulongo bore mbid. John kijiri na :
« Bay go kunjileng kanya toning go nang kujuru bigi letre go kulongo bore mbid lay, ng jen cogom go kijire mabana gi yaa na kunjile kam na nege nogo sagleng. »
Bay go kunjiley kanyang kulendiy teny, se toniy na : « Blankson, gi je guye na letre kolong ga. »
« John jeey màni na o-o. Kaang ba ne kanya go ng ’bal go kijireng. »
« Ge je teegi. Nogo naa ba gi boge kolo da pretre go Eglis go bay go detugu síng cay ni lay, gi kirbe go ngeme guye kom lay ga. »
« Alla mabana, [. . . ] gi je bini kunjile ba na ni sen kanya kangnye tedige ’déng ná, ni nare kusini go tonegi kolo kinye gise cadige ga. »
« Ngu ’bal go toneng kolo da màni. »
« Kúra, ne kanya go kaal. Bayndi kolong je kunjilini Bible, ba ng se toniy kolo pina. Mabana ’bal go jeeng kolo da kolo tone konong ni ’dé ná, ne kolo me ba ng toney kulongo bore mbid ga. »
Ge tee John da lokol ni ’dé. Guydi na letre key go tone kulongo bore mbidng ’dé lay.
SÍGE KINDIGE DA KURWELEY GO WAYANG NI
Guye go ge ne da ’digle kolong ni ná, Tour de Garde yaa koliy ginane kaang mani : « Ginane Dabid key mani ná, nga ’balngu go yaa na : “Gi je beng esuwa kolo ng waye na dojo” (Kire kinye 18:39). ’Digle kolong yí ba da kulendini ni neny nogo goo ’dé, bekolo ni gool Bayndini ojini da guye kini ni […]. Kara go ayge kusige kpug boy da guye ning […] derge to naji na kulongo eywa. »
Da ’digleng kayey ni ná, ge magli kanya kinye sí kolo ge gare na kur go radio go hirwa, da Chicago. Ge teydu na WORD tey go dere ne « kolo ». Nga ’balngu go yaa na kosungong kúra budu. Na kanya go ’dode kolo ’bal ginane watts 5 000 mani ba, WORD je ’dodidu na kolo go gisi Detugu do Kumno key kilometre kinye kis kis tome, gag da Canada kire mili bawaro.
Na ’digle go 1925 ná, Johba oji Kara kunjile Bible go kin habge na sene go ’dang gisi da Kanyaboreti sapitre12 ni. Eje na kara kangnye go banyge na go tabe Johba. Alla nenyedige kusige egege kolo habge sene go hirwa gisi da kanya kinye go kaalge da danang lay, kanya go je eje na da kara tabe Kumno go da kusunyo cay ning cadige ni lay.
a Keleng kaang kondiy ne Kahie gó dawe ca gó gisi kayãne lay ná guye gó kretiyẽ key.
b J. F. Rutherford, go baa da guye go Kara kunjile Bible kege timey ning, kur kangnye ge je tegiy na « bay go bore sariya » Rutherford. Cub ’bey go nédi guye da Betel ni ná, kur kangnye je nedi guye da kur go bore sariya ni da sirkonskripsinyo go jurgu da kur go bore sariya go Missouri.