Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • kl katak 11 p. 98-107
  • Ran Kein Rej Ran Ko Eliktata!

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Ran Kein Rej Ran Ko Eliktata!
  • Jelãlokjen eo Ej Tellok ñan Mour Indio
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • WÃWEN RAN KO ELIKTATA
  • EMMAKIT ÑAN KEIN KAMOL KO
  • Jej Ke Mour ilo “Raan ko Ãliktata”?
    Ta eo Baibõl̦ Ej Lukkuun Katakin Kõj?
  • “Jemlokin Lõl” Ebak!
    Kwo Maroñ Mour Indrio ilo Paradise ion Lõl
  • ‘Ien eo Ej Karõke’ Ej Ebak
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2010
  • Ñããt eo Enaaj Itok Jem̦l̦o̦kin Lal̦ In? Men eo Jesus Ear Ba
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova (Ñan Kwal̦o̦k Naan)—2021
Ebar Wõr
Jelãlokjen eo Ej Tellok ñan Mour Indio
kl katak 11 p. 98-107

Katak 11

Ran Kein Rej Ran Ko Eliktata!

1. Etke elõñ rej einwõt lokjenair ñe rej lemnak kin wãwen lal, ak tu ia remaroñ lo melele ko rejejjet kin wãwen lal?

EWI WÃWEN an kar lal in ad tõbar joñan bwoktak in? Jej ilok ñan ia? Kwonañin kajitõk ke kajitõk kein? Elõñ rebwok ñe rej lo wãwen ko an lalin. Kin men ko rej walok einwõt tarinae, nañinmij, im kowadoñ rej kamakit armij ro ñan air kalmenlokjen kin ta naj ilju eo air. Ri tel ro in kien rej letok edik kejatdikdik. Bõtab, melele ko rekeie kin wãwen ran kein renana rej bed ilo Nan in Anij. Bible eo etiljek an letok jibañ ñan ad kile tu ia jej bed ie ilo ien kein ad. Ej kalikar bwe jej bed ilo “ran ko eliktata” an jukjuk im bed in.​—2 Timote 3:1.

2. Ta kajitõk eo ri kaloran Jesus rar kajitõkin e, im ewi wãwen an kar uak?

2 Ñan wanjoñok, kalmenlokjen kin uak eo Jesus ear lelok ñan jet ian kajitõk ko jen ri kalor ro an. Jilu ran mokta jen an kar Jesus mij, rar kajitõkin e: “Ta kakõllan am bed im jemlokin jukjuk im bed eo?”a (Matthew 24:3, New World Translation) Ilo an uak, ear alikar an kar Jesus kennan kin wãwen ko ilal im kõmman ko an me renaj kar kalikar bwe jukjuk im bed in, eo ejelok an tõmak, emwij an deloñ ilo ran ko eliktata.

3. Etke wãwen lal ear nana lok ke Jesus ear ijjino ien an iroij?

3 Einwõt emwij kwalok ilo katak eo lok, ad watwat ien eo an Bible ej tel juõn ñan an maroñ kile bwe emwij an Ailiñ eo an Anij jino iroij. Ak ewi wãwen an eindein? Men otemjej rej nanalok, jab emõnlok. Ilo mol, an eindein ej kalikar bwe Ailiñ in Anij emwij an jino iroij. Ebaj et? Ilo Sam 110:2 ej kejelãik kij bwe Jesus enaj iroij ‘ilo bwiljin ro dri kijrãte.’ Ilo mol, jerbal eo moktata an einwõt King in lañ kar bwe en jolok Satan im enjel demon ro an ñan lal. (Reveles̃õn 12:9) Kar ta jemlokin? Einwõt Reveles̃õn 12:12 kar kanan kake: “Wo ñõn ene im lometo: bwe devil e ar wõnlõlwoj ñõn kom, im elap an illu, bwe e jela jirik wõt ien iben.” Jej mour ilo “jirik wõt ien” in kiõ.

4. Ta jet ian wãwen ko kin ran ko eliktata, im rej kalikar ta? (Lale box eo.)

4 Inem, kin unin, jeban bwilõñ kin wãwen ekworujruj uak eo an Jesus ke rar kajitõk kin kakõllan an bed im jemlokin jukjuk im bed in. Mõttan ko in kakõlle in jej lo ilo box eo ilo page 102. Einwõt am loe, Christian ri jilek ro Paul, Peter, im John rej letok melele ko jet kin ran ko eliktata. Mol, enañin aolep kakõlle ko kin ran ko eliktata rej menin kainebata. Bõtab, an jejjet kitien kanan kein ren kar kabin ad tõmak bwe ebak jemlokin jukjuk im bed in enana. Jen lukkun etale mõttan kakõlle ko relap kin ran ko eliktata.

WÃWEN RAN KO ELIKTATA

5, 6. Ewi wãwen an jejjet kitien kanan ko kin tarinae im ñitta?

5 “Dri ailiñ re naj jutõk mae dri ailiñ.” (Matu 24:7; Reveles̃õn 6:4) Ri jeje Ernest Hemingway ear naetan Bata Eo Kein Kajuõn an lal “juõn ien uror ej make wõt lap, im lej, im ejañin kar wõr einwõt ijoko jabdewõt ilal.” Ekkar ñan book eo The World in the Crucible​—1914-1919, tarinae in kar “juõn men ekãl, ke ej kab wõr juõn tarinae eo ear jelet aolep. Kin joñan aetokin, eddon, im lapin ear le jen jabdewõt tarinae ko mokta im ejelok en ear kile bwe en kar maroñ eindein.” Inem ear walok Bata Eo Kein Karuo, eo ear laplok an kokkure jen Bata Eo Kein Kajuõn. Professor in bwebwenato ko an lal Hugh Thomas ear ba, “Century eo kein karoñoul kar jibed armij ro kin machine gun, tank, B-52, nuclear bomb im eliktata, missile ko. Ealikar kin tarinae ko elaplok air katorlok bõtõktõk im kokkure jen jabdewõt ien ko jet.” Mol, elap air konono kin jolok kein tarinae ko elikin an jemlok ien eo naetan Cold War. Ijoke, juõn report ear antonelok bwe mwijin air naj kaeietlok kein tarinae ko enaj wõr wõt enañin 10,000 ñan 20,000 nuclear bomb ko​—900 alen an laplok jen aolep bomb ko rar kajerbali ilo Bata Eo Kein Karuo. 

6 “Enaj or ñitta.” (Matu 24:7; Reveles̃õn 6:5, 6, 8) Jen 1914 kar wõr enañin 20 ñitta ko relap. Jikin ko rar jorrãn ekoba Bangladesh, Burundi, Cambodia, China, Ethiopia, Greece, India, Nigeria, Russia, Rwanda, Somalia, im Sudan. Ak ñitta ejjab walok wõt kinke ejabwe mõñã. Jemlokin katak eo an scientist ro kin agriculture im economy kar, “Elap an orlok mõñã ko an lal ilo roñoul yiõ ko rej kap motlok jen oran an armij ro orlok.” “Ak kinke enañin 800 million armij rej bed wõt ilo air mour in jeramel, . . . ejelok air maroñ wiaik mõñã ko ñan lomoren ir jen ñitta.” Ilo jet case ko politic ejõkkar e bo ie. Dr. Abdelgalil Elmekki jen University in Toronto ear kwalok ruo joñok ko ijo elõñ thousand rar ion ñitta ke kien ko air make rar jilkinlok elõñ mõñã ko ñan ailiñ ko ilikin. Einwõt ear laplok an kien ko inebata kin kalaplok air budjet ñan kowõnmanlok air tarinae jen air najidik armij ro air. Kar ta jemlokin melele eo an Dr. Elmekki? Ñitta ekkã an wawa ion “wãwen ajej im bebe eo an kien.”

7. Ta kein kamol ko kin nañinmij ko relap rainin?

7 “Nañinmij ko relap.” (Luk 21:11; Reveles̃õn 6:8) Spanish flu ilo 1918-19 ear bõk mour an enañin 21 million armij ro. “Ilo aolepen bwebwenato ko an lal jejañin lo juõn nañinmij im emõkaj an mõn armij ilo joñan in,” A. A. Hoehling ear je ilo The Great Epidemic. Rainin, nañinmij ko relap rej wõnmanlok wõt. Kajjojo yiõ, cancer ej mõn lalem million armij ro, nañinmij kin ilok loje ej bõk mour an elõñlok jen jilu million niñniñ im ajiri ro, im tuberculosis ej mõn jilu million. Nañinmij in ãr, elaptata pneumonia, ej mõn 3.5 million ajiri ro iumin lalem yiõ dettair ilo kajjojo yiõ. Im 2.5 billion​—jimettanin armij in lal in​—rej eñtan kin nañinmij ko rej walok jen jabwe ak jorrãn in limiir aebõj im jen an etton jikin air bed. AIDS ebar kakememej armij, bwe meñe ewõr tõbrak ñan kamadmõde ejmour in armij, elikjap wõt an maroñ jolok nañinmij ko relap.

8. Ewi kein kamol ko bwe armij rej “arõk money”?

8 “Armij renaj . . . dri arõk mweiuk.” (2 Timote 3:2) Ilo ailiñ ko ibelakin lalin, einwõt mõm ñan lõñlok mweiuk ej laplok wõt. Ekkã air joñe joñan “jerammõn” kin joñan wõnãn jerbal an juõn, im joñan “tõbrak ilo mour” kin joñan mweiuk ko. Vice president eo an juõn company in kareelel ear ba, “arõk mweiuk enaj wõnmanlok wõt im einwõt kajur eo ej bikbikiri jukjuk im bed eo an America . . . im ebar laplok an kajur ilo jikin business ko jet.” Wãwen dein ke ijo kwoj jokwe ie?

9. Jemaroñ ba ta kin kanan eo kin kiblia ñan jemen im jinen ajiri ro?

9 “Kiblia ñõn jemeir im jineir.” (2 Timote 3:2) Jemen im jinen ro rainin, ri kaki ro, im ro jet ewõr air kein kamol ealikar bwe elõñ ajiri ro ejelok air kautiej im rekiblia. Jet ian ajiri rein rej einwõt abõnõnõ nae ak rej kajeoñe mwilin jemen im jinen ro renana. Bar jet ajiri ro ejako air liki​—im rej jumae​—school, kien eo, kabuñ, im jemeir im jineir. Juõn ri kaki etto an jerbal ear ba, “jibadbad ko air enañin einwõt ejelok air kautiej jabdewõt men.” Bõtab, meñe eindein, jemõnõnõ bwe elõñ ajiri ro im ewõr air mijak Anij rej kwalok mwil ko remõn.

10, 11. Ta kein kamol ko bwe ewõr ro im relej im ejelok air yokwe don?

10 “Ro relej.” (2 Timote 3:3) Nan eo ilo kajin Greek im rej ukõte ñan “lej” ej melelen ‘jañin katak, awia, ejelok maroñ in bõk ñan buruen bar juõn im ejelok maroñ in eñjake.’ Enañin jejjet wãwen kamelele in kin elõñ ro im rej kowõnmanlok mour in lej rainin! “Joñan an kailbõk im lap katorlok bõtõktõk ilo mour in, juõn enaj aikwij wõr einwõt lojen mãl ñan an maroñ readi news ko rej walok kajjojo ran,” juõn editorial ear ba. Juõn police sergeant in imõn jokwe ko ear kile bwe elõñ jodikdik ro rebilo ñan ta naj jemlokin kõmman ko air. Ear ba: “Ewõr juõn eñjake kin, ‘I jaje kin ilju. Inaj bõk aõ kõnan rainin wõt.’ ”

11 “Ro re jab yokwe ro nukiir.” (2 Timote 3:3) Nan kein rej ukõte jen juõn nan ilo kajin Greek im ej melelen “ejelok buruen, ejelok kadkadin armij” im ej kalikar “an ejelok biktokin armij, ak yokwe an family.” (The New International Dictionary of New Testament Theology) Aet, ekkã an jako yokwe ijo en kar orlok ie​—imweo. Report kin an ri belele ro mõn don, mõn ajiri ro, im bar jemen im jinen ro rej ritto, ekkã an walok im ekabwilõñlõñ. Juõn kumi in katak ear ba: “Lej ibben armij​—elañe kin jebtak ak iuni juõn, ak kajerbal bakbõk ak bu​—​elaplok an walok ikõtan ro ilo juõn family im rej jokwe ibben don jen ibben ro jet im rej bed ilikin.”

12. Etke ejimwe ba bwe armij rej lor mantin mour ñan Anij ak rejjab mol ñan kajur eo an?

12 “Rej lor mantin mour ñan Anij ak rejjab mol ñan kajur eo an.” (2 Timothy 3:5, NW) Bible eo ewõr an kajur ñan ukõt mour bwe en emõnlok. (Dri Epesõs 4:22-24) Bõtab, elõñ rainin rej kajerbal kabuñ ko air einwõt juõn kein binej ak ilikin rej wõnmanlok wõt ilo jerbal ko air renana im rejjab kabuñburuen Anij. Ekkã an ri tel ro an kabuñ ko kõtlok riap, kwot, im mwil ko nae belele erreo. Elõñ kabuñ ko rej kwalok nan kin yokwe ak rej rejetake wõt tarinae. Juõn editorial ilo magazine eo India Today, ear kile: “Ilo etan Ri Kõmanman Elaptata, armij ro rar kowõnmanlok kowadoñ ko renana tata nae armij ro mõttair.” Ilo mol, tarinae ko im elap katorlok bõtõktõk ie ilo ran kein​—Bata Ko Kein Kajuõn im Karuo an lal​—rar walok jen itu iolaplapin Christendom.

13. Ewõr ta kein kamol ko bwe elap kokkure lal?

13 “Ro rej kokkure lõl.” (Reveles̃õn 11:18) Elõñlok jen 1,600 scientist ro, kobaik 104 ro rar bõk win kin Nobel Prize jen belakin lal rar rejetake nan in kakkõl eo, jen Union of Concerned Scientists (UCS), eo ear ba: “Armij ro im lal eo air rej bed ilo ial in keimaajaj. . . . Ejamin laplok jen roñoul yiõ ko ñe maroñ ñan joor jen jorrãn eo enaj jako.” Report in ear ba bwe kõtõbalbal ko an armij im rekauwatata “remaroñ ukõt mour in lal im kõmman bwe mour eban wõnmanlok wõt ilo wãwen ad jelã kake.” Kar kwalok bwe an diklok ozone, jorrãn den, jakolok wijki ko, mõjno bũdej ñan korlok, im an jako elõñ kain menin mour im menin eddek ko rej mõttan abañ ko relap jej aikwij jelmaiki. “Ad kajorrãn lajrak in mour,” UCS ear ba, “emaroñ jino jelet elõñ men ko, im bar kokkure biological system ko edik ad melele kake.”

14. En ewi wãwen am maroñ kamol bwe Matu 24:14 ejejjet kitien ilo ran kein ad?

14 “Im naj kwalok gospel in an ailiñ in lõñ i aolepen lõl.” (Matu 24:14) Jesus ear kanan bwe news emõn kin Ailiñ eo naj kwalok kake i aolepen lal, kin menin kennan ñan ailiñ ko otemjelok. Kin jibañ im jerammõn jen lañ, elõñ million Ri Kennan ro an Jehovah rar lelok elõñ billion awa ko ñan kwalok nan im kõmman ri kalor ro. (Matu 28:19, 20) Aet, Ri Kennan rein rej kile bwe en kar wõr rueir kin mour elañe rar jab kwalok nan kin gospel eo. (Ezekiel 3:18, 19, NW) Ak kajjojo yiõ rej lañliñ kin wãwen an elõñ thousand rej bõk nan in Ailiñ eo kin kamolol im jutak einwõt Ri Christian ro remol, melelen einwõt rej Ri Kennan ro an Jehovah. Ej juõn jerammõn elap im reban bwini ñan air maroñ karejar ñan Jehovah im kajededlok jelãlokjen eo kin Anij. Im mwijin air kwalok kin gospel eo iaolepen lal, enaj itok jemlokin jukjuk im bed in enana.

EMMAKIT ÑAN KEIN KAMOL KO

15. Ewi wãwen an naj jemlok jukjuk im bed in enana?

15 Ewi wãwen an naj jukjuk im bed in jemlok? Bible eo ej kanan kin juõn “ien eo e naj lap iñtan” eo enaj ijjino ñe kien ko an lal renaj kokkure “Babylon eo Elap,” dolul an kabuñ ko ilal im rewan. (Matu 24:21; Reveles̃õn 17:5, 16) Jesus ear ba bwe ilo ien in ‘naj kamarok al, im aliñ e jamin letok an maram, im iju re naj wutlok jen lõñ, im kajur ko in lõñ re naj makõtkit.’ (Matu 24:29) Emaroñ melelen an lukkun walok menin kabwilõñlõñ ko ilo mejatoto in lañ. Ijoke, meram in kabuñ ko an lal in naj ejjerwawa im jako. Inem Satan, eo naetan “Gog jen enen Magog,” enaj kajerbal armij ro renana bwe ren tarinaik ro don Jehovah. Ak Satan ejamin lo tõbrak, kinke Anij enaj lomoriir. (Ezekiel 38:1, 2, 14-23, NW) “Ien eo e naj elap iñtan” naj jemlok ilo Armageddon, “tõrinae in ran elap, ran in Anij ekajur otem kajur.” Enaj jolok men ko otemjej rej mõttan dolul eo an Satan ilal, im kabellok ial in jerammõn ko indio bwe en walok ñan ro im rar joor.​​—Reveles̃õn 7:9, 14; 11:15; 16:14, 16; 21:3, 4.

16. Ewi wãwen ad jelã bwe kanan ko kin ran ko eliktata rejejjet ñan ien kein ad?

16 Jet ian kanan ko in ran ko eliktata, emaroñ einwõt jejjet ñan ien ko jet an lal in. Ak ñe kakobaik ir, kein kamol ko rej jitõñlok ñan ran kein ad wõt. Ñan wanjoñok: Lain ko rej mõttan kakõllan addin pein juõn armij ewõr lajrakiir im reban an bar juõn armij. Ilo ejja wãwen in ilo ran ko eliktata ewõr wãweir ak men ko rej walok im rej an wõt. Men kein rej kõmman juõn kakõllan “addin pã” im eban an jabdewõt ien ko jet. Ñe keidi ibben Bible eo elañe Ailiñ in Anij ilañ emwij an jino iroij, ealikar an kein kamol ko kabine melele eo bwe emol ad bed ilo ran ko eliktata. Bar juõn, ealikar jen Jeje Ko bwe ebak an naj jako jukjuk im bed in enana.

17. Jelãlokjen bwe ran kein rej ran ko eliktata en kar kamakit kij ñan ta?

17 Naj ta emmakit eo am kin kein kamol kein bwe erkein ran ko eliktata? Lemnak kin menin: Elañe ebak ien an naj buñ juõn lañ ekauwatata, emõkaj ad kabukõt kilen ko. Eokwe, men ko Bible eo ej kanan kaki kin jukjuk im bed in rej aikwij kamakit kij ñan emmakit. (Matu 16:1-3) Ealikar ad maroñ loe bwe jej mour ilo ran ko eliktata an lal in. Men in en kar kamakit kij ñan ad oktak ilo jabdewõt wãwen ko jej aikwiji ñan bõk joij eo an Anij. (2 Piter 3:3, 10-12) Ilo an kennan kin e make einwõt ial in lomor, Jesus ear kakkõl: “A komin kejbãrok kom ñe ab obrõk buruemi kin dõr, im karek, im inebata ko an lõl in, im emõkõj an ran eo itok iomi einwõt jen: Bwe ein drein e naj itok ion ro otemjej rej jokwe ion mejen aolepen lõl. A komin ekil im jar ien otemjej, bwe komin maroñ in ko jen men otemjej men ko re naj walok, im bwe komin jutõk iman mejen Nejin armij.”​—Luk 21:34-36.

[Kõmel̦el̦e eo itulal̦]

a Jet Bible ko rej kajerbal nan eo “lal” ijellokin “jukjuk im bed eo.” W. E. Vine’s Expository Dictionary of New Testament Words ej ba bwe nan in Greek eo ai·onʹ “ej melelen juõn ien ejjab alikar aetokin, ak ien ekoba ibben men ko rej walok ilo juõn ien.” Parkhurst’s Greek and English Lexicon to the New Testament (page 17) ej kajerbal nan kein “jukjuk im bed in” ilo an kennan kin air kajerbal ai·oʹnes (elõñlok jen juõn) ilo Dri Hibru 1:2. Inem ad kajerbal “jukjuk im bed” ekwon ibben jeje ko ilo kajin Greek jen jinoin.

ETALE JELÃLOKJEN EO AM

Ta eo Bible ear kanan kake kin wãwen lal ñe Christ enaj jino an iroij?

Ta mõttan wãwen ran ko eliktata?

Ta men ko rej kabin am tõmak bwe ran kein rej ran ko eliktata?

[Bo̦o̦k eo ilo peij 102]

JET IAN WÃWEN RAN KO ELIKTATA

• Tarinae ko ejañin kar einwõt.​—Matu 24:7; Reveles̃õn 6:4.

• Ñitta.​—Matu 24:7; Reveles̃õn 6:5, 6, 8.

• Nañinmij ko relap.​—Luk 21:11; Reveles̃õn 6:8.

• Laplok kõtõrãi kien.​—Matu 24:12.

• Kokkure lal.​—Reveles̃õn 11:18.

• Makitkit lal.​—Matu 24:7.

• Ien ko rebin im renana.​—2 Timote 3:1.

• Tarjen joñan arõk money.​—2 Timote 3:2.

• Kiblia nae jemen im jinen.​—2 Timote 3:2.

• Edik yokwe don.​—2 Timote 3:3.

• Yokwe men in kabuñburueir elaplok jen Anij.​—2 Timote 3:4.

• Likjap kin jatõr.​—2 Timote 3:3.

• Ejako yokwe in emõn.​—2 Timote 3:3.

• Jaje kin jorrãn eo ej ebak.​—Matu 24:39.

• Ri kajirere ro rej kajekdon kein kamol ko kin ran eliktata.​—2 Piter 3:3, 4.

• Kwalok Ailiñ in Anij iaolepen lal.​—Matu 24:14.

[Pija eo ilo peij 101]

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share