Mõnõnõ Ebin Loe
ILLU, inebata, im buromõj kar men ko ri science ro rar etale kaki jen ien etto. Bõtab, ilo yiõ ko rej kab motlok ri science ro relap rar jolok elaplok ien ñõn etale juõn kadkad emõn im elap an armij ro kõnan bõke—mõnõnõ.
Ta eo enaj kalaplok an armij ro mõnõnõ? Renaj mõnõnõ lok ke elañe rar diklok, rar mweielok, ejmourlok, aetoklok, aidiklok? Ta key eo ñõn mõnõnõ eo emol? Enañin aolep armij rej kile bwe elap an bin uak kajitõk in, im jet ien ejelok air maroñ ñõn uake. Lak lale likjap eo ñõn lo mõnõnõ, bõlen jet armij renaj lo bwe ebidodolok ñõn uake ta eo ejjab key eo ñõn lo mõnõnõ.
Jen jemaan, ro ri etale kamelij an armij rar rejañ bwe armij ro ren lemnak kin aikwij im kõnan ko air make einwõt key eo ñõn lo mõnõnõ. Rar rejañ armij ro rejjab mõnõnõ ñõn kamãt air maroñ ñõn kabwe aikwij ko air make. Jabõn Kennan ko einwõt “mour ekkar ñõn lemnak eo am make,” “kile im kalikar eñjake ko am make,” “kwon jela kin kadkadim make” rar kajerbali ñõn kejmour armij ro rej nañinmij kin inebata im buromõj. Ak jet ian doctor ro rar rejañ armij ro ñõn bõk kain lemnak rot in mokta rej errã kiõ bwe kain lemnak rot in ejjab maroñ kamõnõnõik armij ñõn indio. Kautiej kij make emaroñ kametak im kaburomõj kij ilo jemlokin. Kibbon ejjab key eo ñõn lo mõnõnõ.
Key eo ñõn Jamõnõnõ
Armij ro rej bukõt mõnõnõ ikijen men in kamõnõnõ ko ilo kanniek rej jamin loe. Baj kalmenlokjen kin joñok eo an King ri meletlet eo Solomon ilo Israel eo etto. Ilo book in Bible eo Ecclesiastes, ear kamelele: “Jabrewõt kõnan an meja, I ar jab drebij jeni; I ar jab drebij buruõ jen jabrewõt men in lõñliñ: bwe buruõ e ar mõnõnõ kin aolepen aõ jerbal; im men in aõ kij jen aolepen aõ jerbal.” (Ecclesiastes 2:10) Solomon ear kalek moko imõn, kallip bwil in grape ko, im kõmmõn jikin kallip ko, jikin wijki ko im lwe ko an. (Ecclesiastes 2:4-6) Juõn ien ear kajitõk: “wõn e maroñ in mõña, ak wõn e maroñ im mõnõnõ, elap jen ña?” (Ecclesiastes 2:25) Ri al im ri kajañjañ ro remõntata rar al im kajañjañ ñõn e, im ear mõnõnõ kin an kamao ibben kõra ro redeo ilo ene eo.—Ecclesiastes 2:8.
Point eo elap ej bwe, Solomon ear jab jenliklik jen an bukõt men in kamõnõnõ ko. Ta jemlok eo ear loe elikin an bõk aolep men in kamõnõnõ kein an mour? Ear ba: “I ar reilok ñõn jerbal otemjej peiõ rar kõmõni, im ñõn jerbal eo I ar jerbal in kõmõne; im lo, aolepeir men bata im einwõt kõñ kõto, im ejelok tokjen iomin al.”—Ecclesiastes 2:11.
Men kein king in emeletlet ear loe rej bareinwõt jerbal ilo wãwen eo ejejjet ñõn ran kein. Kalmenlokjen kin juõn wanjoñok ikijen juõn ailiñ emweie einwõt United States. Iumin 30 yiõ ko liktak, ri America ro rar kalaplok men ko mweieir ruo alen, einwõt wa ko wair im television ko air. Ak, ekkar ñõn ri kabel ro rej kejmour lemnak ko an armij, Ri America ro ejjab laplok air mõnõnõ. Ekkar ñõn juõn ian magazine ko, “ilo ejja ien eo wõt, nañinmij in buromõj ear laplok wõt. Joñan an jodikdik ro bõk air mour ear laplok wõt jilu alen. Jibel jen don ear laplok wõt ruo alen.” Ro rej etale abañ kein rar tõbar ejja lemnak rot in elikin air katak kin kõtan eo ikõtan money im mõnõnõ ibben armij ro ilo 50 ailiñ ko. Ilo tu-bidodoõn, kwojjab maroñ wiaik mõnõnõ.
Ilo mol, jemaroñ naetan wãwen jibadõk men ko remweie einwõt key eo ñõn jab mõnõnõ. Ri jilek Paul ear kakkil: “Ro re kanuij kõnan bwe ren dri mweie; re buñ ilo kabo im oujir im elõñ mõm ko re bwebwe im nana, rej kamaloñ armij im kokkure ir ilo jikin joko. Bwe arõk mõnni ej okran nana otemjej, eo ke jet r’ar arõk rar jebwãbwe jen tõmak im mõke wie ir kin elõñ men in kaburomõj.”—1 Timothy 6:9, 10.
Ejjab mweie, ejmour, emõn rittan, deo ak wõlio, kajur, ak jabdewõt ian men kein ñe jej kakobaiki ñõn don renaj bõktok mõnõnõ indio. Etke jaab? Kinke ejelok kajur ak maroñ ibbed ñõn bõpraek men ko renana jen air walok. Ilo wãwen eo ejejjet King Solomon ear ba: “Armij bareinwõt e jab jela ien eo an: einwõt iik ko rej lorõk ilo ok e nana, im einwõt bao ko rej lorõk ilo aluk eo, ein drein ro nejin armij re bo ilo ien nana, ke ej buñ mõkõj ioir.”—Ecclesiastes 9:12.
Juõn Mejenkajjik Ebin Loe
Aolep etale ko an science rejjab maroñ lo mejelan an armij ñõn bõktok mõnõñõ. Bareinwõt Solomon ear ba: “I ar jeblaktok, im reilok iomin al, bwe iaikwij ejjab ñõn eo e mõkõj wõt, ak keitak ñõn eo e kajur wõt, ak bareinwõt ekõn ñõn ro dri meletlet wõt, ak mweiuk ko ñõn armij in jelalokjen wõt, ak joij ñõn armij re kabel wõt: a ien im men in walok rej itok ñõn ir otemjej.”—Ecclesiastes 9:11.
Elõñ armij ro me rej errã ibben nan kein ilõñ rar kajemlok ilo air lemnak bwe kõtmene kin juõn mour emõnõnõ im mol ej juõn jibadbad eban tõbrak. Juõn ri katakin armij e buñbuñ ear ba bwe “mõnõnõ ej juõn wãwen jej tõnak kake wõt.” Armij ro jet rej tõmak bwe key eo ñõn lo mõnõnõ ej juõn men in ittino, im eiet wõt ri madmõd ro rekabel remaroñ kalikar men in ittino eo.
Ak, ilo ial eo air ñõn bukõt mõnõnõ, armij ro rej kajeoñ elõñ kain wãwen mour ñõn loe. Meñe armij ro mokta rar likjap in loe, elõñ armij ro ilo ran kein rej jibadõk wõt mweie, kajur, ejmour, ak men in kamõnõnõ ko einwõt mejelan ñõn lo mõnõnõ. Rej etal wõt ilo jibadbad in kinke ilo burueir, enañin aolep armij rej tõmak bwe mõnõnõ eo emol ejjab juõn ettõnak bajjek. Rej kejatdikdik bwe mõnõnõ ejjab juõn ettõnak ilo ittino. Inem kwomaroñ kajitõk, ‘Ewi wãwen I maroñ loe?’