Ewi Joñan An Naj Aetoklok Wõt Nana?
“Etke . . . bwe [kwe Jehovah] kwoj ikõñ ñe juõn eo enana ej warõñlok juõn eo elaplok an wãnik jen e?”—HABAKKUK 1:13, New World Translation.
1. Ñããt eo enaj dedelok an lal in obrak kin jelãlokjen eo kin aibujuij eo an Jehovah?
ANIJ en jolok ke nana? Elañe eindein, ewi joñan aetok in ad aikwij kõttar? Kajitõk rot kein armij rej kajitõk kaki ibelakin lal in. Ia eo jemaroñ lo uak ko ie? Jemaroñ kõmman eindein ilo nan in kanan in kakõrmol ko rekwojarjar kin ien eo emwij an Anij jitõñe. Rej kamol ñan kij bwe ejjabto Anij enaj bõktok ekajet ion ro renana otemjej. Ilo ien en wõt lal in enaj “obrak kin jelã aibujuij eo an Jehovah einwõt an den ko kalibubu lometo.” Eñin kanan in kallimur eo jej lo ilo Nan eo Ekwojarjar an Anij ilo Habakkuk 2:14, NW.
2. Ta jerbal in ekajet ko jilu rekwojarjar rebed ilo book in Habakkuk?
2 Kar je iturinlok 628 B.C.E., book in Habakkuk eo ebed ie juõn lajrak in jilu ekajet ko kõmman in Jehovah Anij. Ruo ian ekajet kein ededelok air jerbali. Moktata kar ekajet eo an Anij nae ailiñ in Judah eo etto ear ellok. Ta kin eo kein karuo? Kar ekajet eo an Anij ear jerbal ion Babylon eo ej ijjibed. Inem, emol, ewõr ibbed aolepen un eo ñan liki bwe ekajet eo kein kajilu in ekajet kein rekwojarjar renaj jerbale. Ilo mol, jemaroñ watõk an jejjet kitien kiõ kiõ wõt. Ñan tokjen eo ñan ro remõn ilo ran kein eliktata, Anij enaj bõktok jorrãn ion armij ro otemjej renana. Ro eliktata iair renaj jakolok ilo “tõrinae in ran elap, ran in Anij ekajur otem kajur” eo ej ebaktok wõt.”—Reveles̃õn 16:14, 16.
3. Ta eo emol bwe enaj walok ñan nana ilo ien in ad?
3 Tarinae in ran eo elap an Anij ej laplok wõt an ebaktok. Im jerbale ekajet eo ekwojarjar ion nana ilo ien in ad ej joñan an mol wõt einwõt an kar jejjet kitien ekajet ko an Jehovah nae Judah im Babylon. Bõtab, kiõ etke jejjab kalmenlokjen bwe jej bed ilo Judah ilo ran ko an Habakkuk? Ta eo ej walok ilo ene in?
Juõn Ene ilo Elap Bwoktak
4. Ta news eo ekalelñoñ Habakkuk ej roñjake?
4 Pijaiki ilo am lemnak kin Habakkuk ri kanan eo an Jehovah ke ej jijet ion bõrwoj in mweo imõn, lañliñ kin elladikdik eo emolo kin kitwõn joten eo. Iturin ej juõn kein kajañjañ. (Habakkuk 1:1; 3:19, subscription, NW) Ak Habakkuk ej roñjake jet news ko rekalelñoñ. King eo an Judah Jehoiakim ear mõne Urijah im enbwin eo an ri kanan eo emij ear jolok ñan loan lũpen armij ro rettã. (Jeremiah 26:23, NW) Emol, Urijah ear jab debij wõt an liki Jehovah, ear oktak im mijak im ko ñan Egypt. Ak, Habakkuk ejelã bwe kõtõrãi eo an Jehoiakim ear jab emmakit kin jabdewõt kõnan ñan debij wõt an kautiej Jehovah. Menin ej kamol jen nan eo an king eo ñan kajekdon kien eo ekwojarjar im an kijirãte ri kanan eo Jeremiah im ro jet rej karejar ñan Jehovah.
5. Ta wãwen eo ilo jitõb ilo jerbal ko ilo Judah, im ewi wãwen an Habakkuk emmakit ñane?
5 Habakkuk ej lo baat eo eñaj ej batatliñtak jen bõrwoj in moko iturin. Armij ro rejjab tile menin kañajñaj in einwõt ri kabuñ ro an Jehovah. Rej bõk kunair ilo kõmman ko an kabuñ eo ewan King Jehoiakim king eo enana an Judah ear bõk eddon. Juõn menin kajookok! Mejen Habakkuk ej obrak kin dennin kemjalal, im ej eowor: “Ewi toan, O Jehovah, ij aikwij lamõj im kajitõk kin jibañ, im kwojjab roñjake? Ewi toan aõ aikwij kir yuk ñan jibañ, im kwojjab lomoren kim jen kowadoñ in? Etke kwoj kõtlok iõ bwe in lo men ko rej kaeñtan armij, im kwoj reitok wõt abañ ko? Im etke men ko emwij rakimi im kowadoñ rej bed imaõ, im etke ewõr akwelel, im etke ewõr tarinae? Kin menin kien eo ejelok kajur in an eddek, im ekajet jimwe ejamin wõnmanlok. Kinke eo enana ej kabole eo ewãnik, kin un in ekajet jimwe ej wõnmanlok ilo ankeke.”—Habakkuk 1:2-4, NW.
6. Ta eo ear walok ñan kien im ekajet jimwe ilo Judah?
6 Aet, elap kwot im kowadoñ. Jabdewõt ijoko Habakkuk ej reilok ielok, ej lo inebata, akwel, bwoktak. ‘Kien eo ejelok kajur in an eddek,’ emwij an ejelok an kajur. Im ekajet jimwe? Eokwe, “ejamin wõnmanlok” ilo anjo! Ejamin lo tõbrak. Ak, ‘eo enana ej kabole eo ewãnik,’ ej kabõjrak kien ko remõn ko kar karõki ñan kejbãrok ro ejelok rueir. Emol, “ekajet jimwe ej wõnmanlok ilo an ankeke.” Ej ukõt ial eo ñan nana. Juõn wãwen eo ekaburomõj kin jerbal ko!
7. Ta eo Habakkuk ear beek ñan an kõmmane?
7 Habakkuk ej bõjrak im kalmenlokjen kin wãwen eo. En ebwer ke? Ejjab! Elikin an etale aolepen matõrtõr eo kin ri karejar ro retiljek an Anij, lein etiljek ej kõkãl bebe eo an ñan an bed wõt im mejojo, bin wõt im jab oktak einwõt ri kanan eo an Jehovah. Habakkuk enaj etal wõt im keañ kin ennan eo an Anij—meñe an kõmman eindein ej melelen mij.
Jehovah Ej Bõk Juõn “Makitkit” eo Ebin Tõmake
8, 9. Ta “jerbal” eo ejelok tõmak kake im Jehovah ej jerbale?
8 Ilo vision, Habakkuk ej lo ri kabuñ wan ro, rejjab kautiej Anij. Roñjake ta eo Jehovah ej jiroñ ir: “Lale, kom armij ro, ibwiljin ailiñ ko, komin bwilõñ kin men ko komij kalimjeki.” Enañin eindeinlok, Habakkuk ej bwilõñ kin etke Anij ej konono ñan armij nana ro ilo wãwen in. Inem ej roñjake an Jehovah jiroñ ir: “Komin bwilõñ; bwe ewõr juõn jerbal eo juõn ej bõke ilo ran ko ami, eo kom jamin tõmake meñe rej kennik kom kake.” (Habakkuk 1:5, NW) Ilo mol, Jehovah make ej bõke jerbal in me rejjab maroñ tõmak kake. Ak ta menin?
9 Habakkuk ej lukkun roñjake nan ko an Anij, emwij jei ilo Habakkuk 1:6-11 (NW). Eñin ennan eo an Jehovah—im ejelok anij wan ak ekjap ko ejelok air mour remaroñ binej an jejjet kitien: “Inaj kworuje ri Chaldea ro, armij ro relej im ejelok air kõmmanwa, im renaj diojlok ñan lal in ilo jikin ko rebellok im bõk ailiñ ko rejjab air. Rej kamijak im kalelñoñ armij. Ekajet jimwe im utiej eo an make ej wõnmanlok jen e make. Horse ko wair remõkaj jen kidu leopard, im relejlok jen kidu wolf ko ilo boñ. Horse ko wair rej rakũj lal, im rej ettõrlok jen ene ko retolok. Rej ettõrtok einwõt an eagle ko kãlaltak im kãiki men in mour ko kijeir. Ilo aolepen enaj itok im laplok an kõmman jorrãn. Turin mejeir rej koba ibben don einwõt kitwõn rear, im rej ainitok ri kamakoko ro einwõt bok. Rej kakitõtõik king ro im kajidede kake ro reutiej. Rej ettõñ kin aolep jikin ko emwij worwori, bwe rej ejojikitok bũñalñal im bõki. Ilo tõrein renaj emmakit manlok wõt einwõt kõto im deblok im wõr ruõn. Kajur in ej itok jen anij eo an.”
10. Wõn ro Jehovah ej leliñtak ir?
10 Juõn kanan in kakkõl elap jen eo Eutiej Tata! Jehovah ej leliñtak ri Chaldea ro, ailiñ eo eawia Babylon. Ilo an maaj ilujen ‘lal in ilo jikin ko rebellok,’ enaj bõk anjo ion elõñ jikin jokwe ko. Emenin kalelñoñ! Jar eo an Chaldea rej “kamijak im kalelñoñ,” armij. Ej make kõmman kien ko an rebin. ‘Ekajet jimwe im utiej eo an make ej wõnmanlok jen e make.’
11. Ewi wãwen am naj kar kamelele kin itok eo an jar in tarinae ko an ri Babylon nae Judah?
11 Horse ko an Babylon remõkaj lok jen men in mour leopard ko remõkaj. Ri tarinae eo an ion horse elaplok an kajur jen kidu wolf ko rekwuli im rej kakkidudu ilo boñ. Ilo air kijoror in etal, ‘horse ko wair rej rakũj lal’ im jab kõttar. Ilo kõtan eo jen Babylon rej ioklok Judah. Ilo air kelok einwõt juõn eagle ej mõkajlok ñan juõn mõñã enno, ri Chaldea ro ejjabto renaj itak ibben eo rej jumae. Ak menin enaj juõn tarinae emõkaj ke, einwõt juõn nitbwili eo jen jejjo wõt ri tarinae? Jaab! “Ilo aolepen enaj itok im laplok an kõmman jorrãn,” einwõt juõn jar in armij eo ej idenwõne. Turin mejeir erabõlbõl kin kõnan, rej iuwelok ñan turilik in Judah im Jerusalem, emmakitlok einwõt kitwõn rear. Jar in tarinae ko an ri Babylon rej bõk elõñ ri kalbuj ro rej ‘ainitok ri kamakoko ro einwõt bok.’
12. Ta lemnak eo an ri Babylon ro, im kin ta eo ri kijirãt in ekamijak ej “oktak im wõr” ruõn kake?
12 Jar in tarinae eo an Chaldea ej kajidede king ro im ri kien ro reutiej, ro me aolepeir remõjno ñan kabõjrak an wõnmanlok wõt. Ej ‘ettõñ kin aolep jikin ko emwij worwori,’ im jabdewõt jikin kwelok ko im em ko rej rup im wõtlok ke ri Babylon ro rej ‘ejojikitok bũñalñal’ ilo air kalek juõn bũdej eo rej ejojiki eo rej kajerbale ñan air tarinae jene. Ilo ien eo emwij an Jehovah karõke, ri kijirãt in ekamijak enaj lukkun “emmakit manlok wõt einwõt kõto.” Ilo an tarinaik Judah im Jerusalem, enaj “deblok im wõr ruõn” kin an kõmman jorrãn ñan armij ro an Anij. Elikin juõn kitwõn aire in anjo, ri tel in jar in tarinae eo an Chaldea enaj kemjãje: ‘Kajur in ej itok jen anij eo ad.’ Ak ekanuij jabwe an lukkun jelã!
Juõn Bedbed Ebin ñan Kejatdikdik
13. Etke Habakkuk ej obrak kin kejatdikdik im liki?
13 Ibben an laplok jelãlokjen eo kin karõk eo an Jehovah, kejatdikdik ej eddeklok ilo buruen Habakkuk. Ilo an obrak kin liki, ej konono ilo yokwe eo emũlal kin Jehovah. Einwõt an alikar ilo Habakkuk 1:12 (NW), ri kanan eo ej ba: “Kwoj jab jen ien ko etto ke, O Jehovah? O aõ Anij, Ri Kwojarjar eo aõ, kwoj jab mij.” Emol, Jehovah ej Anij “jen in drio ñõn in drio.”—Sam Ko 90:1, 2.
14. Ta ial eo ro rar buñ jen tõmak ilo Judah rej jibadõke?
14 Ilo an lemnak kin vision eo lelok in Anij eo an im lañliñ ilo jelã eo ie kar lelok ñan e, ri kanan eo ej wõnmanlok wõt: “O Jehovah, kwar karõke ñan ekajet e; im O Dekã, kwar kajutak e bwe kwon kauwe e.” Anij ear ekajete ri buñ jen tõmak ro ilo Judah rej jumae, im rej bed ilo ial in bõk kauwe, kaje eo elap jen Jehovah. Ren kar aikwij reilok ñan e einwõt Dekã eo air, likepijñak eo ej make wõt bin, jikin kone, im Unjen Lomor. (Sam Ko 62:7; 94:22; 95:1) Ak, ri tel ro an Judah im rar buñ jen tõmak rejjab ruaklok ñan Anij, im rej etal wõt im jibede ri kabuñ ro an Jehovah ro rej inemõn.
15. Ilo wãwen et eo Jehovah “elap an kwojarjar ilo mejen ñan an lo ta eo enana”?
15 Wãwen in elap an kar kabõnõnõik ri kanan eo an Jehovah. Inem ej ba: “Elap an kwojarjar mejem ñan an lo ta eo enana; im kwoj jab maroñ kalimjek jorrãn eo.” (Habakkuk 1:13, NW) Aet, Jehovah “elap an ekwojarjar meje[n] ñan an lo ta eo enana,” einwõt ba, ñan kõtlok kõmman nana.
16. Ewi wãwen am naj kar kwalok ilo tukaduin kin men eo emwij je ilo Habakkuk 1:13-17, (NW)?
16 Kin menin Habakkuk ear wõr jet an lemnak-ko rar lujur kajitõk ko ilo lemnak eo an. Ej kajitõk: “Etke kwoj kalimjek ro rej jerbal ilo etao, bwe kwoj ikõñ wõt ñe juõn eo enana ej warõñlok juõn eo elaplok an wãnik jen e? Im etke kwoj kõmman bwe armij in lal eo einwõt ek in lojet, einwõt menin mour jidik ko rej tõbalbal ko ejelok air iroij? Men kein otemjej ear buñliñtak kin baj juõn wõt kããj in eñwõd; ej tõbwilok ilo ok in kõbbelok eo an, im ej ainitok ilo ok in eñwõd eo an. Eñin unin ej lañliñ im mõnõnõ. Eñin unin ej lelok menin katok ñan ok in kõbbelok eo an im kõmman baat in katok ñan ok in eñwõd eo an; bwe kin men kein ijo kunan kar emõn einwõt kõnno ko elap oil ioir, im eũn mõña ko kijen. Eñin ke unin an naj jojen kobban ok in kõbbelok eo an, im ej aikwij ke etal wõt im mõn ailiñ ko ien otemjej, im jab kwalok yokwe eo an?”—Habakkuk 1:13-17, NW.
17. (a) Ilo an tarinaik Judah im Jerusalem, ewi wãwen an ri Babylon ro jerbale karõk eo an Anij? (b) Ta eo Jehovah enaj kalikare ñan Habakkuk?
17 Ilo an tarinaik Judah im jikin kwelok eo an, Jerusalem, Ri Babylon ro renaj kõmman ekkar ñan kõnan ko air make. Rejamin jelã bwe rej karejar einwõt ro Anij ej kajerbal ir ñan jerbale ekajet eo an ewãnik nae juõn jar in armij ro rejjab tõmak. Ebidodo lo unin an Habakkuk naj kar lo an bin ñan melele bwe Anij enaj kar kajerbal ri Babylon ro renana ñan jerbale ekajet eo An. Ri Chaldea rein renana rejjab ri kabuñ ro an Jehovah. Rej lemnak kin armij einwõt baj ‘ek in lojet’ wõt im ‘menin mour jidik ko rej tõbalbal’ ñan jibwe im iroij ioir. Ak bwok eo an Habakkuk ejamin to an bed. Ejjabto Jehovah enaj kalikar ñan ri kanan eo an bwe ri Babylon ro rejamin bed wõt im jab bõk kaje kin air kibbon im air nana kin rueir kin bõtõktõk.—Habakkuk 2:8, NW.
Bojak ñan Nan Ko Jet An Jehovah
18. Ta eo jemaroñ katak kake jen lemnak eo an Habakkuk, einwõt an walok ilo Habakkuk 2:1, (NW)?
18 Bõtab, kiõ Habakkuk ej kõttar in roñjake nan ko tok jet an Jehovah ñan e. Ilo beran im tiljek ri kanan eo ej ba: “Inaj jutak ilo imõn waj eo aõ, im inaj likit iõ make bwe in bed ion likepijñak eo; im inaj waje wõt, ñan lale ta eo enaj ba ñan iõ, im ta uak eo aõ kin nan in kauwe eo an ñan iõ.” (Habakkuk 2:1, NW) Habakkuk elap an itoklimoen ilo men eo Anij enaj konono kake ikijen e einwõt juõn ri kanan. Tõmak eo an ilo Jehovah einwõt juõn Anij eo ejjab kõtlok nana ej kõmman bwe en kajitõk ibben make kin etke nana ej wõnmanlok wõt, ak ej mõnõnõ in kajimwe lemnak eo an. Eokwe, inem, ta kin kij? Ñe jej kajitõk ilo buruõd kin etke jet men ko renana rej kõtloki, liki eo ad ilo wãnik eo an Jehovah Anij ej aikwij jibañ kij debij juõn lemnak ejokkin wõt juõn im kõttar wõt e.—Sam Ko 42:5, 11.
19. Ñan mol in nan eo an Anij ñan Habakkuk, ta eo ear walok ñan ri Jew ro rar ellok?
19 Ñan kamole nan eo an ñan Habakkuk, Anij ear jerbale ekajet eo an ion ailiñ eo ear ellok an ri Jew ikijen an kõtlok ri Babylon ro ñan air nitbwili Judah. Ilo 607 B.C.E., rar kokkure Jerusalem im temple eo, mõn ritto im ajiri ro jimor, im bõk elõñ ri kamakoko. (2 Kronikel 36:17-20) Elikin juõn ien eo eaetok in air kamakoko ilo Babylon, juõn bwen ri Jew ro retiljek rar jeblaklok ñan kabijuknen eo air im tokelik kalek temple eo. Bõtab, elikinlok, ri Jew ro rar bar kamol air jab tiljek ñan Jehovah—elaptata an kar eindein ke rar kajekdon Jesus einwõt Messiah eo.
20. Ewi wãwen an Paul kar kajerbal Habakkuk 1:5 (NW) ibben wãwen eo kin kajekdon Jesus?
20 Ekkar ñan Jerbal 13:38-41, ri jilek Paul ear kwalok ñan ri Jew ro ilo Antioch ta naj kar melelen kajekdon Jesus im kin menin kowane katok in binmour eo an. Ilo an eliji Habakkuk 1:5 (NW), jen ukok in Greek Septuagint eo, Paul ear kakkõl: “Lale bwe men eo rej ba kake ilo Kanan ko ejjab itok iomi, ‘Lale, kom ro rej kajekdon, im bwilõñ kake, im jakolok, kinke ij jerbale juõn jerbal ilo ran ko ami, juõn jerbal eo kom jamin tõmake meñe jabdewõt armij ej kwalok wõj ñan kom ilo tibdikin.’” Inem ekkar ñan elij eo an Paul, juõn jejjet in kitien eo kein karuo ilo Habakkuk 1:5 (NW), ear walok ke jar in tarinae ko an ri Rom rar kajeebeplok Jerusalem im temple eo ie ilo 70 C.E.
21. Ewi wãwen an kar ri Jew ro ilo ran ko an Habakkuk kalimjek “jerbal” eo an Anij ñan an ri Babylon ro kajeebeplok Jerusalem?
21 Ñan ri Jew ro ilo ran ko an Habakkuk, “jerbal” eo an Anij ñan an ri Babylon ro kajeebeplok Jerusalem ear juõn men rar jab tõmake kinke jikin kwelok eo ie kar ijo kabuñ eo an Jehovah ej bed ie im jikin eo king eo kar kãlete kar likit e ilo throne. (Sam Ko 132:11-18) Ilo wãwen in, Jerusalem ejañin kar jeebeplok moktalok. Temple eo ie ejañin kar bwil. Imõn iroij eo imõn David ejañin kar jako. Ear jab juõn menin tõmak bwe Jehovah enaj kar kõtlok an walok kain men rot kein. Ak ikijen Habakkuk, Anij ear lelok kakkõl bwe menin kamijak kein renaj kar walok. Im bwebwenato eo an lal ej kamol bwe men kein rar walok einwõt kar kennan lok iman kaki.
“Jerbal” eo An Anij Ejelok Tõmak Kake ilo Ran Kein Ad
22. Ta eo enaj koba ilo “jerbal” eo an Jehovah ejelok tõmak kake ilo ran kein ad?
22 Jehovah en kõmmane ke juõn “jerbal” eo ejelok tõmak kake ilo ran kein ad? Kwon tõmak bwe enaj, meñe ro rej bere rejjab tõmak kake. Ilo ien in, jerbal eo an Jehovah ejelok tõmak kake enaj jeebeplok eo an kabuñ wan. Einwõt Judah eo etto, ej ba bwe ej kabuñ ñan Anij ak emwij an oktak im kanuij nana. Jehovah enaj lale bwe jabdewõt men eo malkan jukjuk im bed eo an kabuñ wan ejjabto naj joloke, einwõt naj aolepen “Babylon Elap,” jukjuk im bed in kabuñ wan eo an lal in.—Reveles̃õn 18:1-24.
23. Jitõb eo an Anij ta eo ear kõketak Habakkuk ñan an kõmmane jeltokin?
23 Ear laplok jerbal eo Jehovah ear kajerbal Habakkuk kake mokta jen jeebeplok eo an Jerusalem ilo 607 B.C.E. Ta eo Anij ejañin kar jiroñ ri kanan eo an kake? Eokwe, Habakkuk enaj kar roñjaki men ko renaj kar kamakit e ñan an bõk kein kajañjañ eo an im al ñan Jehovah ilo jar im libapne. Bõtab, mokta, jitõb eo an Anij enaj kar kamakit ri kanan eo ñan keañ kin men ko rekauwatata. Emol jenaj kamolol kin ad tõbar jelãlokjen eo ñan ijo emũlal kin melelen nan in kanan rot kein ñan ien eo an Anij emwij an karõke. Kin menin jen etal wõt im kalimjek kanan eo an Habakkuk.
Kwoj Kememej Ke?
• Ta wãwen ko rar bed ilo Judah ilo ran ko an Habakkuk?
• Ta “jerbal” eo ejelok tõmak ie Jehovah ear jerbale ilo ien ko an Habakkuk?
• Ta bedbed eo kin kejatdikdik ear wõr ibben Habakkuk?
• Ta “jerbal” eo ejelok tõmak ie Anij enaj jerbale ilo ran kein ad?
[Pija eo ilo peij 5]
Habakkuk ear lemnak ibben make kin etke Anij ear kõtlok bwe nana en kajur wõt. Kwoj ke?
[Pija eo ilo peij 6]
Habakkuk ear kennanlok iman kin jorrãn eo an enen Judah ilo pein ri Babylon
[Pija eo ilo peij 6]
Malkan jorrãn ko ilo Jerusalem, eo ear jeebeplok ilo 607 B.C.E.