Lañliñ Ilo Anij Eo Ej Ad Ri Lomour
“Inaj nebar wõt Jehovah; Inaj lañliñ ilo Anij in ri lomor eo aõ.”—HABAKKUK 3:18, New World Transaltion.
1. Kin ta eo ear wõr ilo juõn vision an Daniel mokta jen buñ eo an Babylon ilo 539 B.C.E.?
ELAPLOK jen juõn ebeben moktalok jen buñ eo an Babylon ilo 539 B.C.E., ri kanan eo eritto Daniel ear lo juõn vision ekairujruj. Ear kanan kin wãwen ko ilo lal in renaj tellok ñan bwiltõñtõñ in tarinae eo ikõtan ri kijirãt ro an Jehovah im King eo an kar kãlete, Jesus Christ. Ta kar emmakit eo an Daniel? Ear ba: “Iar eñjake aõ mõk im . . . mijjelok kin men eo Iar loe.”—Daniel 8:27, NW.
2. Ta lakabwokbwok eo Daniel ear loe ilo vision eo, im ewi wãwen am eñjake kin an ebaktok?
2 Ak ta kin kij? Eaetoklok ad bed ilo tõrein ien kein! Ewi wãwen ad emmakit ñe jej kile bwe bwoktak eo Daniel ej loe ilo vision eo—Tarinae eo an Anij ilo Armageddon—ekanuij ebaktok? Ewi wãwen ad uak ñe jej melele bwe nana eo kar kajedmatmat ilo kanan eo an Habakkuk elap an lap bwe jeebeplok eo an ri kijirãt ro an Anij emol enaj walok? Einlok wõt, eñjake ko ad rej einlok wõt ko an Habakkuk make, einwõt an alikar ilo chapter eo kein kajilu in book in kanan eo an.
Habakkuk ej Jar kin Tiriamokake eo an Anij
3. Ilo etan wõn eo Habakkuk ear jar kake, im ewi wãwen an nan ko an maroñ jelet kij?
3 Habakkuk chapter 3 ej juõn jar. Ekkar ñan eon 1, ej kalikar ilo buromõj ko, al in buromõj ko ak liãjlol. Jar eo an ri kanan eo ej jar kake einwõt ñe kar ñan e make. Ak, ilo mol, Habakkuk ej konono ilo etan ailiñ eo an Anij emwij kãlete. Rainin, jar eo an ewõr juõn melelen eo elap ñan armij ro an Anij, ro rej bõk kunair ilo jerbal in kwalok nan eo an Ailiñ eo. Ñe jej konono Habakkuk chapter 3 im menin ej bed ilo ad lemnak, nan ko ie rej kobrak kij kin eñjake in jorrãn eo ej itok ak bareinwõt kin lañliñ. Jar eo an Habakkuk, ak al in buromõj, ej letok ñan kij un eo ekajur ñan lañliñ ilo Jehovah, Anij eo ej ad ri lomor.
4. Etke Habakkuk ear oktak im lelñoñ, im ta jerbal eo kin kajur eo an Anij jemaroñ tõmake?
4 Einwõt ad kar lo ilo katak ko ruo lok iman, wãwen ko rar kanuij nana ilo enen Judah ilo ran ko an Habakkuk. Ak Anij ejamin kõtlok wãwen in ñan an wõnmanlok wõt. Jehovah enaj kabõjrake, einwõt an kar kõmman ilo ien ko remotlok. Ejelok bwilõñ kin an ri kanan eo lamõj: “O Jehovah, Iar roñ report eo kin kwe. Iar oktak im lelñoñ, O Jehovah, kin jerbal eo am!” Ta melele eo an? ‘Report eo kin Jehovah’ kar bwebwenato eo emwij je kin kajur in jerbal ko an Anij, einwõt eo ilo Lomalo Ekilmir, ilo ene jemaden eo, im ilo Jericho. Jerbal kein ear emõn an Habakkuk jelã kaki, im rar kõmman an lelñoñ kinke ear jelã bwe Jehovah enaj kar bar kajerbal kajur eo an elap nae ri kijirãt ro an. Ñe jej lo nana eo an armij rainin, kij bareinwõt jejelã bwe Jehovah enaj emmakit einwõt an kar kõmman ilo ien ko etto. Menin ej kõmman ke ad menin lelñoñ? Bwebõta aet! Mekarta, jej jar einwõt kar Habakkuk: “Ilo bwiljin yiõ ko O kwon bõktok e ñan mour! Ilo bwiljin yiõ ko kwon kõmman bwe en wõr jelã kake. Ilo ien wũdiddid, Kwomaroñ kememej ñan kwalok tiriamokake.” (Habakkuk 3:2, NW) Ilo ien eo ejejjet an Anij, “ilo bwiljin yiõ ko,” en bõktok kajur eo an emenin bwilõñ bwe en jerbal. Im ilo ien en, en kememej ñan kwalok tiriamokake ñan ro rej yokwe e!
Jehovah Ej Maaj!
5. Ewi wãwen an kar ‘Anij itok jen Teman,’ im ta eo menin ej kwalok kake kin Armageddon?
5 Ta eo enaj walok ñe Jehovah ej roñjake jar eo ad kin tiriamokake? Jej lo uak eo ilo Habakkuk 3:3, 4, NW. Moktata, ri kanan eo ej ba: “Anij make ear etal wõt im itok jen Teman, meñe Juõn eo Ekwojarjar jen Tol Paran.” Ilo ran ko an ri kanan Moses, Teman im Paran rar bed ilo ial eo Israel ear ito-itak ie ilujen ene jemaden eo lok ñan Canaan. Ke ailiñ eo elap Israel ear etal ilo ial eo air eaetok, Jehovah make ear einwõt maaj manlok, im ejelok jabdewõt men ear maroñ kabõjrak e. Moktalok wõt jidik mokta jen an Moses mij, ear ba: “Jehovah ear itok jen Sinai, im ear kameram manlok jen Seir ioir. Ear rome manlok jen jikin eo ilo tol in Paran, im ibben kar ri kwojarjar ro relõñ [in enjel ro].” (Deuteronomy 33:2, NW) Ñe Jehovah ej emmakit nae ri kijirãt ro an ilo Armageddon, enaj wõr juõn wãwen eo einlok wõt naj kwalok kin kajur eo an reban jumae.
6. Ilo kobaiktok ñan aibujuij eo an Anij, ta eo Christian ro ewõr air jelã rej loe?
6 Habakkuk ej bareinwõt ba: “Utiej eo an [Jehovah] ear kalibubu lañ ko; im lal ear obrak kin aibujuij eo an. Ak kin romak eo an, ear einlok wõt meram.” Ear juõn men ekabwilõñlõñ ñan lale! Emol, armij ro rejjab maroñ lo Jehovah Anij kin mejeir im mour. (Exodus 33:20) Bõtab, kin ri karejar ro retiljek an Anij, mejen burueir ej meramlok ñe rej kalmenlokjen kin aibujuij in baotokin. (Epesõs 1:18) Im Christian ro ewõr air melele rej lo juõn men eo ej kobalok ñan aibujuij eo an Jehovah. Habakkuk 3:4 ej kajemlok: “Kar wõr meram ko ruo rar romaklok jen pein, im ijo ear nojak kajur eo an ie.” Aet, jej lo bwe Jehovah ej bojak in jerbal, im kajerbal kajur im maroñ in anbwijmaroñ in pein.
7. Maaj in anjo eo an Anij ej melelen ta ñan ro rej jumae e?
7 An Anij anjo ilo an maajmanlok eo an ej melelen jorrãn ñan ro rej jumae nae e. Habakkuk 3:5 ej ba: “Nañinmij ej wõnmanlok wõt iman, im nañinmij in bwil ej wõnmanlok wõt jen neen.” Ke ri Israel ro rar ebaklok lain ko itõrerein Enen Kallimur eo ilo 1473 B.C.E., elõñ iair rar jumae, bõk kunair ilo mour in lũñ im kabuñ ñan ekjap. Tokjen eo, elõñlok jen 20,000 rar mij jen nañinmij eo Anij ear jilkinlok. (Bwinbwin 25:1-9) Ilo ilju eo ej ebaktok, ñe Jehovah ej maaj manlok ñan “tõrinae in ran elap, ran in Anij ekajur otem kajur,” ro rej jumae nae e renaj ilo ejja wãwen in lok wõt eñtan kin jerawiwi ko air. Jet remaroñ mij jen nañinmij ilo kanniek.—Reveles̃õn 16:14, 16.
8. Ekkar ñan Habakkuk 3:6, ta eo emwij keboje ñan ri kijirãt ro an Anij?
8 Kiõ roñjake wãwen an ri kanan eo kalikar an jar in tarinae ko an Jehovah makitkit. Ilo Habakkuk 3:6, jej konono: “[Jehovah Anij] ej tõt wõt, bwe en maroñ ididik lal. Ear loe, inem ear kõmman bwe ailiñ ko ren kelok. Im tol ko rej ñan indio rar bedakilkil; tol ko redik rej indio rar buñ lallok. Etetal ko an jen ien ko etto rej an.” Moktata, Jehovah ‘ej tõt wõt,’ einwõt juõn kapen in jar in tarinae ej etale melan jikin tarinae eo. Ri kijirãt ro an rej wũdiddid ilo lelñoñ. Rej lo wõn eo ej air ri jumae im rej ilbõk, kãliñ kãlal ilo wũdiddid. Jesus ear kanan kin ien eo ñe “bwij otemjej i lõl re naj buromõj.” (Matu 24:30) Enaj rumij ñan air kile bwe ejelok emaroñ jutak nae Jehovah. Dolul ko an armij—meñe ro rej einwõt to air bed einwõt “tol ko rej ñan indio” im “tol ko redik rej indio”—renaj rup im bedakilkil. Inem enaj einwõt “etetal ko an jen ien ko etto” an Anij, einwõt ilo wãwen eo ear emmakit ie ilo ien ko etto.
9, 10. Ta eo Habakkuk 3:7-11 ej kakememej kij kake?
9 “Illu eo” an Jehovah ear bwil nae ri kijirãt ro an. Ak ta kein tarinae ko enaj kajerbali ilo tarinae eo an elap? Roñjake an ri kanan eo kwalok im kalikari, ke ej ba: “Ilo an kelwan libbon eo am enaj jako an libobo. Kallimur ko emwij kallimur kaki an bwij ko rej men ko rej ba kaki. Kin river ko rej etal wõt im kejebel lal. Tol ko rar lo yuk; ear lap air eñtan. Juõn lañ in den ko rar ellãtok. Den eo emũlal ear kwalok ainikien. Ear leliñlok pein. Al—alliñ—rar tõt wõt, ilo jikin jokwe eo ekanuij utiej. Einwõt meram made ko in libbon eo am rej etal wõt. Meram in made eo am ej jerbal ñan kameramram.”—Habakkuk 3:7-11, NW.
10 Ilo ran ko an Joshua, Jehovah ear kõmman bwe al im alliñ ren tõt wõt ilo juõn wãwen ekabwilõñlõñ ilo kalikar kajur eo an. (Joshua 10:12-14) Kanan eo an Habakkuk ej kakememej kij bwe ejja kajur in wõt Jehovah enaj kajerbale ilo Armageddon. Ilo 1513 B.C.E., Jehovah ear kwalok kajur eo an ion den ko remũlal ilo lal ke ear kajerbal Lomalo Ekilmir ñan kokkure jar in tarinae ko an Pharaoh. Eñoul yiõ ko tokelik, river Jordan ke ear ibwijleplep kin joñan utiejen ear jab menin kabañbañ ñan anjo in maaj eo an Israel ñan loan Enen Kallimur eo. (Joshua 3:15-17) Ilo ran ko an Deborah kõrã in ri kanan eo, aetin dennin wõt ko rar kũnõrlok chariot ko an Sisera ri kijirãt eo an Israel. (Dri Ekajet Ro 5:21) Ejja kajur kein wõt in ibwijleplep, aetin dennin wõt ko, im den ko remũlal renaj bed ilo ejjolok eo an Jehovah ilo Armageddon. Jorur im jarom bareinwõt rej bed ilo pein, einwõt juõn made ak juõn libbon eo eobrak kin made ko.
11. Ta eo enaj walok ñe Jehovah ej kõtlok tokjen kajur eo an elap?
11 Emol, enaj menin kalelñoñ ñe Jehovah ej kõtlok kajur eo an elap. Nan ko an Habakkuk rej kwalok bwe boñ enaj oktak ñan ran im ran enaj meramlok jen an al maroñ kõmmane. Meñe nan in kanan in kakõrmol in ej kwalok kin Armageddon ej lukkun nan ak wanjoñok, juõn men elukkun mol—Jehovah enaj kajur, ejamin kõtlok an jabdewõt ri kijirãt ko.
Lomor Emol ñan Armij ro an Anij!
12. Ta eo Anij enaj kõmmane ñan ri kijirãt ro an, ak wõr ro renaj bõk lomor?
12 Ri kanan eo ej wõnmanlok im kwalok kin makitkit ko an Jehovah ñan jolok ri kijirãt ro an. Ilo Habakkuk 3:12, jej konono: “Ilo am illu kwar maajlok ilo lal. Ilo am illu kwar jujuri ailiñ ko.” Ak, Jehovah ejamin kokkure armij ro remõn im nana jimor. Jet armij renaj bõk lomor. “Kwar ilok in lomoren ro dom kab eo kwar kabite,” Habakkuk 3:13, ej ba. Aet, Jehovah enaj lomoren ri karejar ri kabit ro an retiljek. Jeebeplok eo an Babylon Elap, jukjuk im bed in kabuñ wan eo an lal, enaj dedelok ilo ien en. Bõtab, rainin, ailiñ ko rej kajeoñ in jolok kabuñ eo erreo. Ejjabto, jar in tarinae ro an Gog im Magog renaj tarinaik ro ri karejaran Jehovah. (Ezekiel 38:1–39:13, NW; Reveles̃õn 17:1-5, 16-18) Tarinae in an Satan en tõbrak ke? Jaab! Jehovah enaj ilo an illu kokkure ri kijirãt ro an, juri ir iumin neen einwõt ine ko rej noi ion juõn floor in em. Ak enaj lomoren ro rej kabuñ ñan e kin jitõb im mol.—Jon 4:24.
13. Ewi wãwen an naj jejjet kitien Habakkuk 3:13?
13 An let torlokbõke nana rej kanan kake ilo nan kein: “[Jehovah] kwar kabedakilkil ñan elõñ mõttan ko juõn eo ej jeban eo jen mweo imõn eo enana. Ear kajedmatmat bedbed eo, liñlok ñan kenwan.” (Habakkuk 3:13 NW) Nan in “mweo” ej jukjuk im bed eo enana ear ejaak iumin kareelel eo an Satan Devil eo. Enaj rup im ijjidikdik. “Jeban eo,” ak ri tel ro rej jumae Anij, renaj bedakilkil. Aolepen ekkal eo enaj rubmejaljal, lallok ñan bedbed eo an. Ejamin bar bed. Enaj juõn mejal emõnmwin!
14-16. Ekkar ñan Habakkuk 3:14, 15, ta eo enaj walok ñan armij ro an Jehovah im ñan ri kijirãt ro air?
14 Ilo Armageddon, ro rej kajeoñ in jolok “ri kabit eo” an Jehovah naj jolok ir ñan loan lakabwokbwok. Ekkar ñan Habakkuk 3:14, 15, (NW), ri kanan eo ej konono ñan Anij, im ba: “Kwar wãkar ri tel eo an ri tarinae ro an kin made ko am ilo ien eo rar itok bwe ren kejebliklok iõ. Lañliñ eo air elap ear einwõt eo an ro rej kõnan kokkure juõn eo ej eñtan ilo juõn jikin tilekek. Kwar juri lomalo kin horse ko am, ilujen lojet ko relap.”
15 Ke Habakkuk ej ba “ri tarinae ro . . . rar itok bwe ren kejebliklok iõ,” ri kanan eo ej konono kin ri kabit ro ri karejaran Jehovah. Einwõt ri kwot ro rej babu im kõttar, ailiñ ko renaj kelok ion ri kabuñ ro an Jehovah ñan air jolok ir. Ri kijirãt ro an im armij ro an renaj bed ilo elap “lañliñ,” ilo liki bwe renaj lo tõbrak. Christian ri tõmak ro renaj einwõt ro remõjno iman mejeir, einwõt “juõn eo ej eñtan.” Ak ñe kajur ko rej jumae Anij rej tarinaik ir, Jehovah enaj kõmman bwe ren ukõtlok kein tarinae ko air nae ir make. Renaj kajerbal kein tarinae ko air, ak “made ko” nae ri tarinae ro air make.
16 Ak elõñ wõt men ko ion aejettok. Jehovah enaj kajerbal enjel ro rekajur ñan kadedelok an jolok ri kijirãt ro an. Kin “horse ko” an jar in tarinae ko an ilañ iumin Jesus Christ, enaj iun manlok ilo anjo ilo “lomalo eo” im ikijen “elõñ men ilo den ko relap,” einwõt ba, an laplok im lõñ ri kijirãt in armij. (Reveles̃õn 19:11-21) Inem naj kamakit nana jen lal. Juõn menin kalikar ijjibed in kajur eo ekwojarjar im ekajet jimwe!
Ran eo An Jehovah Ej Itok!
17. (a) Etke jemaroñ liki ilo an jejjet kitien nan ko an Habakkuk? (b) Ewi wãwen ad maroñ einwõt Habakkuk ke jej kõttar ran eo elap an Jehovah?
17 Jemaroñ tõmak bwe nan ko an Habakkuk ejjabto enaj jejjet kitieir. Rejamin rumij. Ewi wãwen am emmakit ñan jelã in lok iman? Kememej bwe Habakkuk ear jeje iumin kakõrmol in kwojarjar. Jehovah enaj jerbal, im enaj wõr jorrãn ej jeded ion lal ñe ej walok menin. Ejelok bwilõñ bwe ri kanan eo ear je: “Iar roñ, im lojiõ ear jino wũdiddid; ilo ien an ainikien walok tiõ rar wũdiddid; di ko diiõ ear ijjino kõt; im ilo wãwen eo ibba iar wũdiddid, bwe in ikõñ wõt im kõttar kin ran in eñtan eo, ñan itok eo an ñan ibben armij ro, bwe en rakimi ir.” (Habakkuk 3:16, NW.) Habakkuk ear kanuij in wũdiddid—eindein ilo jelã kake. Ak tõmak eo an ear diklok ke? Ear jab! E ar mõnõnõ in ikõñ wõt im kõttar ñan ran eo elap an Jehovah. (2 Piter 3:11, 12) Ejjab wãwen lemnak eo ad in bareinwõt ke? Emol ej! Elap ad tõmak bwe kanan eo an Habakkuk enaj jejjet kitien. Bõtab, mae an jejjet, jenaj kõttar wõt ilo jokane.
18. Meñe Habakkuk ear kõtmene kin eñtan ko, ta kar lemnak eo an?
18 Tarinae ej bõktok eñtan ien otemjej, meñe ñan ro rej etal em anjo. Emaroñ etal em jabwe mõñã. Emaroñ jako men ko mweien armij. Wãwen mour emaroñ ettãlok. Elañe menin ej walok ñan kij, ewi wãwen ad naj emmakit? Habakkuk ear wõr juõn an wanjoñok in lemnak, bwe ear ba: “Jekdon ñe ejelok leen wijki fig ko im ejelok leen grape ko; jekdon ñe ejelok leen wijki olive ko im ejelok wheat ilo jikin kallip ko; im sheep ko remaroñ jako jen worwor eo, im ejelok kobban worwor in cow ko. Ak, inaj nebar wõt Jehovah; inaj lañliñ ilo Anij in ri lomor eo aõ.” (Habakkuk 3:17, 18) Habakkuk emol an kõtmene kin eñtan ko, bõlen kin ñitta. Ak, ear jab luji an lañliñ ilo Jehovah, eo me lomor eo an ej itok jen ibben.
19. Ta eñtan ko ewõr ñan elõñ Christian ro, ak kin ta eo jemaroñ liki elañe jej likit Jehovah mokta iman ilo mour ko ad?
19 Rainin, meñe iman tarinae eo an Jehovah nae nana, elõñ rej eñtan kin elap inebata. Jesus ear kanan bwe tarinae ko, ñitta ko, makitkit lal ko, im nañinmij ko renaj kar mõttan ‘kakõllan an bed’ ilo kajur eo an iroij. (Matu 24:3-14; Luk 21:10, 11) Elõñ ri tõmak ro mõttad rej jokwe ilo ene ko elap an jejjet kitien nan ko an Jesus jeleti, im tokjen rej bõk elap eñtan. Christian ro jet ilo wãwen in lok wõt emaroñ jelet ir ilo ran kane rej itok. Ñan elõñ wõt iad, emaroñ eindein bwe ‘wijki fig eo ejamin elle leen mokta jen an jemlokin itok. Bõtab, jejelã unin an men kein walok, im bwe menin ej kakajur kij. Bareinwõt, ewõr en ej jurake kij. Jesus ear kallimur: “A komin bukot mokta ailiñ in Anij, im kwojarjar eo an; im naj koorlok men kein otemjej ñõn kom.” (Matu 6:33) Menin ejjab menin kamol an jamin wõr inebata ilo mour, ak ej kamol ñan kij bwe elañe jej likit Jehovah mokta iman ilo mour ko ad, enaj lale kij.—Sam 37:25.
20. Meñe eñtan ko iumin jidik ien, ta eo jej aikwij beeke ñan ad kõmmane?
20 Jabdewõt menin kaeñtan ko iumin jidik ien jej aikwij jelmaiki, jejamin luji tõmak eo ad ilo kajur in lomor eo an Jehovah. Elõñ ro jeid im jatid maan im kõrã ilo Africa, Eastern Europe, im jikin ko jet rej aikwij jelmae eñtan ko relap, ak rej etal wõt im ‘lañliñ ilo Jehovah.’ Jen, einwõt ir, jab bõjrak jen ad kõmman einwõt. Kememej bwe Iroij Kajur Põtata eo Jehovah ej Unjen eo ad in “kajur eo” elap tokjen. (Habakkuk 3:19) E jamin kalikjap kij. Armageddon emol an itok, im kallimur eo an Anij kin lal eo ekãl emol enaj lortok. (2 Piter 3:13) Inem “lal enaj obrak kin jelã kin aibujuij eo an Jehovah einwõt den ko rej kalibubu lojet.” (Habakkuk 2:14) Mae ien emõnmwin en, jen anõk joñok eo emõn an Habakkuk. Jen ien otemjej ‘lañliñ ilo Jehovah im lañliñ ilo Anij eo ej ad ri lomor.’
Kwoj Kememej Ke?
• Ewi wãwen an jar eo an Habakkuk maroñ jelet kij?
• Etke Jehovah ej etal wõt ilo an maaj?
• Ta eo kanan eo an Habakkuk ej ba kake kin lomor?
• Kin ta lemnak eo jej aikwij kõttar wõt ran eo elap an Jehovah?
[Pija eo ilo peij 19]
Kwo jelã ke ta kajur ko Anij enaj kajerbali nae nana ilo Armageddon?