Aikwij eo Ñan Bõk Lomor!
ILO juõn coal mine (juõn roñ ekilep me rej deloñ iloan ñan kabuk melle) ebed ilo Pittsburgh, Pennsylvania, U.S.A., elõñ million gallon in den ko kar kaibwiji ilo jidimkij. Ruatimjuõn ri jerbal ro rar jab maroñ dioj jen juõn jikin edik ilo roñ in me ear 240 nee [73 m] mũlal. Elikin jilu ran, rar maroñ dioj im bed ion ene, ilo ainemõn im kin ejelok jorrãn. Ewi wãwen air kar bõk lomor?
Kin jibañ jen map ko kin roñ eo im Global Positioning System eo (ñe rej bauritok kejelã ko jen satellite eo me ej kajejjet jikin eo rej bukõte), ri lomor ro rar kũbũj juõn roñ 30-inch-debakbakin im rar doorlallok cage (juõn ok edolul jekjekin) eo ñan jikin eo me kumi in emaan ro rej bed ie. Kajjojo ian ri jerbal ro kar bõkliñtak ilo cage eo jen iumin lal, kar lomor ir jen ijo me ren kar mij ie. Aolepeir rar mõnõnõ, ejako air inebata, im elap air kamolol kin air ellã im mour.
Enañin kij aolep jejamin bed ilo juõn wãwen ñe jej bed ilo juõn roñ me jikin dioj eo ekalibubu kin bũdej im jejjab maroñ ko einwõt kar bed ibben ri jerbal rein ak jelmae mij ilo juõn jorrãn elap. Mekarta, kij aolep jej aikwij ad ri lomor, kinke jejjab maroñ bõprae tokjen ko renana rej walok kin nañinmij ak kin ad rittolok im eliktata mij. “Armij, eo ej lotak jen kõra, reit wõt ran ko an, im rej obrõk kin jorran,” jeban bwij eo Job eo etiljek ear kile. “Ej walok einwõt leen mar, im rej bukwelok: bareinwõt ej ko einwõt juõn ellur, im jab berwõt.” (Job 14:1, 2) Rainin, enañin 3,500 yiõ ko tokelik, nan kein remol wõt, kinke ejelok juõn iad emaroñ ko jen mij. Jekdon ia eo jej jokwe ie ak wãwen eo jej kejbãrok ejmour eo ad, jej aikwij bõk lomor jen nañinmij, rittolok, im mij.
Scientist ro im ro jet rej lukkun kate ir ñan kaetoklok mour ellã jen ta eo armij ro rej lemnak kiõ kin joñan aetokin mour. Juõn dolul ej ba bwe mejenkajjik eo an ej “ñan anjo ion mij eo jejjab maroñ bõprae an walok” im “ñan jibañ ri jerbal ro ñan kõtõbrak maroñ eo ñan mour indio ilo kanniek.” Bõtab, ñan kiõ, koba in wõnmanlok ko an science im kõnan eo ekajur ñan lo tõbrak ejañin lukkun lap an kaetoklok mour an armij ellãlok jen 70 ak 80 yiõ ko me Moses ear konono kake 3,500 yiõ ko remotlok.—Sam 90:10.
Meñe kwoj errã ak jab errã ibben lemnak eo an Job kin mour im mij, jejjab maroñ kabõjrak an walok bwe ñe yiõ ko rej wõnmanlok wõt, kwe bareinwõt kwonaj “ko einwõt juõn ellur,” ettolok jen ro mõttam, family eo am, mweo imõm, im aolep jibadbad ko am kwar kõtõbraki—rejemlok ilo mij. King eo emeletlet Solomon ilo Israel eo etto ear je, “ro re mour re jela bwe re naj mij: a ro re mij ejelok air jela, im e bar ejelok men in lelok ñõn ir; re jab ememej ir.”—Ekklisiastis 9:5.
Men eo elukkun kaburomõjmõj, ej ilo an Bible eo kamelele, bwe mij ear “iroij,” einwõt juõn iroij elej, ion armij otemjej. Aet, mij ej ri kijirãt eo elap me armij ro rej aikwij bõk lomor jene. (Dri Rom 5:14; 1 Dri Korint 15:26) Ri jerbal ro rekabeltata im ewõr kein jerbal ko remõntata ilo lal in me rej kamadmõde men ko rej walok ilo jidimkij rejjab maroñ lewõj juõn ial in ko ej ñan indio. Ak, Ri Kõmanman eo an armij, Jehovah Anij, ear karõk juõn ien lomor rot in.
[Etan eo ear kõmman pija ilo peij 3]
Photo by Gene J. Puskar-Pool/Getty Images