Ditodi Tsa Sepukwane sa Mogahlano wa Maphelelo le Matšhomayelelo
© 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
MAY 5-11
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 12
O Nyoko Kraya Patela mo o Bereka di go Baba
w16.06-SE 30 ¶6
Mokgwa wa Modimo wa Gore wo Hlawolegiye ka Matla go Phala Dhayimondi
Malata ya mangwana ya Jehova ma ka tikraya ma le ga seyemo sa gore ma gola tšheleta ye nyana ya gore a ba kgone le go reka dilo ka moka tso ba di gayelang. Go na le gore ba kraye mokgwa wa lula wa go maka tšheleta wa gore mara a wa loka, ba bereka ka matšhika ya bona fote baa karakara. Mo ba maka ka mokgonone ba šupetsa gore ba tseyela gedimo mekgwa ya Jehova ya go makatsa, ya go tshwana le go tshepega, go phala dilo tso motho a ka bang natso.—Diy. 12:24; Maef. 4:28.
w15-SE 2/1 5 ¶4-6
Ka Mokgo o ka Jabolelang Mmereko wa Gore o Bereka di go Baba
Di gabutši ka matla go nagana ka putsiso yone ya mafelelo, mmereko wa jabodisa mo re bona ka mokgo wo gelepang batho ba bangwana . Jeso o hlayye gore: “Mo le neya batho ba bangwana dilo, di jabodisa ka matla go phala mo ba neya lune.” (Mebereko 20:35) Go tokegela ga bo ba gelepang ke mmereko wa rune ba go tshwana le ba go reka le bo ba hirang, go na le ba bangwana bo ba gelepang ke mmereko wa rune wa gore re wo maka di re baba. Gana hone go kena le bo re dulang nabo le bo ba tihlupegelang.
Bo re dulang nabo gaye. Mo hlogo ya mutši yi bereka ka matla gore yi thogo pasopa ba mutši wa yona, tsotsone di gelepa ba mutši wage ka ditsela ka dipedi. Sa mathomo, ke go krayela ba mutši wage dilo tso ba di gayelang gore ba thogo phela—tsa go ja, dikobo, le ga go yetsela. O maka mmereko wo Modimo a mo neyyeng wona go leng go “pasope ba mutši wage.” (1 Thimothi 5:8) Sa bobedi, papa wa mutši o beya mošupetso wa gabutši mo di tla ga taba ya go karakara ga mmereko wo a wo makang. Shane o hlaya gore “Papaka ke mošupetso wa gabutši mo re bolabola ka motho wa gore wa karakara ga mmereko wage,” di tšwa ga hlogotaba yago feta. “Ke monna wa go tshepega wa gore o berekiye ka matla lephelong lage, mmereko wo a wo makiyeng ka matla ne go le wa mapolanka. Ga mošupetso wage, ke tšhutiye gore di nyaka ke tseyele gedimo mmereko wa matsogo, go yaga dilo tsa gore di nyoko gelepa batho ba bangwana.”
Bo ba gore baa tihlupegela. Pawulo wa lepostola o hlohletsele Makreste gore ma “make mmereko di ma baba. . . gore ma thogo ngathela wa gore aa na selo.” (Maefeso 4:28) Ke nnete gore mo re bereka di re baba gore re thogo tipasopa le go pasopa ba mutši wa rune, re ka kgona go ba ga mayemo ya gore re thogo gelepa le batho ba bangwana. (Diyema 3:27) Byalo go karakara mo re maka mmereko di ka re thulela lešuba la go jabodisa ke go neya ba bangwana tso re nang natso.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
ijwyp taba 95 ¶10-11
Ke Kgona go Tiyisela go Segela Kaye?
● Pombhola mathatha yago. Tšhuta go fapanisa mathatha ya magolo le ya manyana. Bhayibele yi re: “Sephokophoko se yakgoswa se šupetsa gore se tinegiye, mara ye wa go hlalefa aa di tseyele hlogong mo ba mo rogelela.” (Diyema 12:16) O sa hlupi ke mathatha ka moka.
“Ku sekolong, bana ba hlupa ke dilo tsa go sa re selo, ba di maka taba ye kgolo. Fote melayetsa yo ba ye krayang ya go tšwa ga banghana ba bona yi napa yi rotetsa mollo wa go tšhaba go hlaya mathatha ya ba ghulanang nawo.”—Joanne.
MAY 12-18
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 13
O sa Fokole ke “Llampa la bo ba Dipelo Tse Diphifadu”
it-2-E 196 ¶2-3
Llampa
Mekgwa ye mengwana ya go tshwanisela. So motho a tshepiye sona go khanyisa tsela yage ba se tshwanisa le llampa. Ka taba la tsotsone, diyema yi fapanisa ba go loka le ba go sa loka, ka go hlaya gore: “Llampa la bo ba go loka le khanya ka matla, mara llampa la bo ba dipelo tse diphifadu le nyoko tima.” (Diy 13:9) Llampa la bo ba go loka le ya mahlong le kene le khanya ka matla, mara le mo go le ka mokgonone llampa la bo ba go sa loka le bonala le gadimela fote le go phomelela gage go ka bonala nkare ke maphomela ya tso a di makiyeng, Modimo o nyoko maka gore a felele letshwifing, ga gore mawoto yage ma nyoko phikega. Motho ye a tlelang ke tsa mošaga wonone ke ye a rogelelang mmane wage le papage.—Diy 20:20.
Ye ‘llampa lage le timegang’ di ra gore gage a go sana tshepo ya tsa ku mahlong. Seyema se sengwana se hlaya gore: “Ka gore bo ba go maka tsa go befa a ba na tshepo; llampa la bo ba dipelo tse diphifadu ba nyoko le tima.”—Diy 24:20.
w12-SE 7/15 12 ¶3
Berekela Modimo wa Gore o Maka Gore o Šale o Lukulugiye
3 Mo Sathane a kgonne go lahletsa batho ka babedi ba gore ba yenele go tokegela le mangeloyi gore ma gane go yetetsa ke Modimo, le rune a ka re lahletsa. Metepa yo a yi berekisang go re lahletsa a yi soko tšhentšha. O liketsa ka matla go re lahletsa gore re nagane gore melawo ya Modimo ya roba le gore fote ya re kgerela le go sa re jabodise. (1 Johane 5:3) Mo re fo dulela go nagana ka mokgonone di ka re tapa matšhika. Mogageru wa mosadi wa goba le 24 ya mengwaga wa gore o makiye bonghwahla o hlayye gore “Banghana ba go sa loka ke bona ba makiyeng gore ke tšwe seporong, ka taba la gore ne ke tšhaba go phigisa tso ne di hlaya ke banghana baka.” Di ka fo makega gore le wene o yye wa gahlana le tsa mošaga wone
w04-SE 7/15 31 ¶6
“Ba go Hlalefa ba Nyoko Maka Dilo ka Mokgwa wa go Šupetsa Gore ba Hlalefiye”
Motho wa go hlalefa wa gore o maka dilo ka mokgwa wa go šupetsa gore o hlalefiye o nyoko rufiwa. Solomoni o re tshepisa gore: “Ye wa go loka wa ja a šala a kgotsofele, mara mpa ya ye wa pelo ye phifadu a yi na selo.” (Diyema 13:25) Jehova o tšiba tso di nyoko berekelang rune a kene a lebelele mahlaya ka moka—mathatha ya rune yaka mutšing, senghana sa rune le batho ba bangwana, mmereko wa rune wa tšhomo, kela ka mokgo re titshwarang ka gona. Fote ka go berekisa tso a re yetetsang ka tsona go tšwa Lentsung lage, re nyoko tikwisa ka matla ka lephelo
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-2-E 276 ¶2
Go Nyakanana
Go nyakanana ga go timakisa. Dya kgonega gore motho a nyakanane tsa mannete, mo a yetetsa ke moya wa Modimo le tso a di tšhutang Lentsung Lage. Mo re beyisa, mobelegi a ka mo nyaka ka matla ga ngwanage. Mara go nyakana mone go ka fetelela kela gwa mo lahletsa, ka taba la go kutšetsela ke ka mokgo a tikwang, ka go neya ngwana se sengwana le se sengwana so a se nyakang a sa mo kone selo. A ka ba a sa make mmereko wage wa go wolola bana bage fote ka di nako tse dingwana o kraya a ba babalela mo a ba wolola. (Diy 22:15) Go nyakanana ga mošaga wonone gabutšibutši go ka ba go le ka mokgo mutši wo leng ka gona, wo tinaganela. Bhayibele yi re gabutšibutši motho wa mošaga wonone aa nyakanane, mara o na le mokgwa wa lehloyo, ka taba la gore aa sepele ka tsela ya gore yi ko phonisa lephelo la ngwanage.—Diy 13:24; 23:13, 14.
MAY 19-25
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 14
Nagana ka so o Nyoko se Makang mo go ka Tšhoga go Makegiye Kotsi
Le Tseyele Gedimo Lephelo lo Modimo a go Neyyeng
10 Ka dinako tse dingwana re ka sa kgone go thibelela seyemo sa gore se kotsi gore se makege. Tsotsone go ro ba nnete ka matlamatla mo re wela ke kotsi ya hlago, bolwele bya go sabalala le dintwa. Mara mo dilo tsa mošaga wonone tsa go sasamela di nyarela, re liketsa ka matla gore re dule re tšhireletsegiye ka go theetsela melawo, go tloga mo ba re re tloge re boya re theetsela bo ba go lawola ba mmušo. (Marom. 13:1, 5-7) Ke nnete gore di ya kgonega gore re ka tilukiselela ga dikotsi tse dingwana tsa gore di re tlela re sa nagana, byalo re ko ba re maka gabutši mo re theetsela tso ba go lawola ba mmušo ba re yetetsang ka tsona gore re thogo dula re yitse phagaphaga. Mo re beyisa, di ka re berekela mo re ka dula re na le meetši, tsa go ja tsa gore a di bole le tsa go sipidisana le tsa go yalafa.
11 King so re tshwaneleng re se make mo nkare bolwele bya go sabalala bo kene bya neyetsela mo re dulang? Di nyaka re theetsele tso ba re yetetsang ka tsona tsa go tshwana le taba ya go hlapa matsogo, go sa šutelelane thina, go yapara sa go thiba nko le molomo le go tikwalela re le ntoši. Mo re ka maka dilo tsone ka mokana ga tsona re ko ba re šupetsa gore re le leboga re sa fetsi lephelo lo Modimo a re neyyeng lona.
12 Mo re kene re le ga seyemo sa gore se re tlele re sa nagana re nyoko kwa dilo tsa go tlala tsa gore a yi nnete tsa go tšwa ga banghana ba rune, bayagelane le ditabeng. A di nyake re theetsela “lentsu le lengwana le le lengwana” mara re ko ba re maka gabutši mo re ka theetsela tsa gore ke nnete tsa go tšwa ga ba mmušo le ga ditogotela. (Bala Diyema 14:15.) Mogoba wa go Lawola le ba ofisi ya lekala ba maka so ba ka se kgonang gore ba kraye nnete ya taba ba soko bane ba hlaya gore megahlano ya phutego le mmereko wa go tšhomayela di nyoko makiwa byang. (Maheb. 13:17) Mo re latelela tso ba re yetetsang ka tsona, re ba re titšhireletsa runebeng re boya re tšhireletsa le ba bangwana gore ba sa kwalele. Fote re gelepa ba bangwana gore ba tseye Dihlatse Tsa Jehova gabutši.—1 Pet. 2:12.
Šišimala go Tshwana le Zadoke
11 Mo ba ka re kgopela gore re gelepe magageru ka dinako tsa mo go bifiye, re ka šupetsa byang gore re na le lešiši go tshwana le Zadoke? (1) Latelela tso ba go yetetsang ka tsona. Ga seyemo sa mošaga wonone, di ka ba gabutši ka matla gore re dule re mamarelanne re le ngata ka yyoši. Theetsela tso ofisi ya gana hone ga lune ya lekala yi go yetetsang ka tsona. (Maheb. 13:17) Bagolo di nyaka ba dula ba lebelela gore ba ba yetetsa ba re king ga taba ya gore motho a ka tilukiselela byang mo go nyarele tsa go baba le gore go makiwe ying mo di fo re palakata. (1 Makor. 14:33, 40) (2) Šišimala mara o ntshe maahlo dikwakweng. (Diy. 22:3) Hlahlama. O sa kgane ka mollo o yapere lesaka. (3) Tisamele ka Jehova. O sa lebale gore Jehova o nyaka go bona wene le magagenu le dula le tšhireletsegiye. A ka go gelepa gore o thuše magagenu.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-2-E 1094
Matšhika ya go Nagana
Le mo go le ka mokgonone, mo motho a berekisa matšhika yage ya go nagana, ba bangwana ba ka mo hloyela tsotsone. Ke tso di hlayang ke Diyema 14:17: “Monna wa gore mo a maka dilo o thomisa ka go nagana ba mo hloya.” Ga go tlala batho ba gore a ba berekise matšhika ya bona ya go nagana a ba kwane le batho ba gore ba berekisa matšhika ya bona go nagana. Go tokegela gana hone, go ya ka molawo, bo ba berekisang matšhika ya go nagana gore ba make tso di nyakang ke Modimo baa ba hloya. Go foba ka mokgo Jeso Kreste a hlayyeng mo a re: “Ka taba la gore a yi lune ba lefase lowa, mara ke le hlawodiye ga lefase lowa, lefase lowa le le hloyye ka taba la tsotsone.” (Joh 15:19) Ke nnete, gore mo mantsu yawa “matšhika ya go nagana” ma tšwang gona ga Diyema 14:17 ma ka maka gore batho ba thomise go mo naganela tsa go mo kwaletsa. Go tokegela gana hone, mantsu yawa maka rela le motho ye a makang tsa go sa loka gore ba mo hloya, fote di hlatollo tse dingwana di yi beyye ka mokgo: “Fote monna wa go maka tsa go sa loka baa mo hloya.”—JP, Ro.
MAY 26–JUNE 1
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 15
Gelepa ba Bangwana Gore ba Thogo Jabola
w10-SE 11/15 31 ¶16
Re Nyoko Sepela ka go Tshepega!
16 Jobo ne a yamogela divakaši. (Job 31:31, 32) Le mo nkare a re ya ghanya, re ka kgona go ba le “mokgwa wa go yamogelana.” (Mrm. 12:13) Re ka neya ba bangwana se se nyana so re nang naso, re sa lebale gore “sitša sa go ba le merogo ga gore baa nyakanana se phala sa go ba le pholo ya go nona ga gore go na le lehloyo.” (Diy. 15:17) Go ja le motho wa go tshepega ga poleke ya gore go bebiye di maka gore le tsa go ja tsa go sa re selo tso le di jang di natefe fote a go jiki le nyoko kgona go tiyisana ga tso tsa Modimo.
Tiyisananeng “ka Matlamatla”
16 Go ka sa be tsona mo re ka fo tipotsa gore rune re ka sa tiyisi ba bangwana ka taba la gore rune ka hlago tsa go bolabola di ya re šita. Tsa go tiyisa ba bangwana a di nape di ro nyaka gore le dule fase—go fo ngwalangwala mo o tamisa batho ba bangwana, wa ba tiyisa ka tsotsone. Mo motho a tamisiwa mara a fo tlema mokgakga, di ka fo ba di šupetsa gore o kokona ke se sengwana, byalo mo re ka fo mo theetsela, a ka šala a kgomoletsegiye ka matla.—Jak. 1:19.
17 Henri ke mosogana wa gore o yye a kwa go baba ka matla mo mašaga yage, le mong papage wa gore ke mo go le mogolo, ba lisetsa dinnete. Henri o yye a tiyisa ke mopotologi ye a yyeng a mo tseya a ya naye khefing ke mokane ba segela ba fokatsa gana ku, ke mokane a thomisa go mo hlayisela taba yo yi mo hlupang. Henri o yye a di bona gabutši gore mo yene a ka fo sa khwanyole ga dinnete tso, a ka gelepa mašaga yala yage gore ma boye fote phutegong. O yye a kgomoletsa ka matla ke lengwalo la Pisalema 46; la Zefaniya 3:17; le la Mareka 10:29, 30.
18 Tso di makegeleng Marthe le Henri di šupetsa gabutši gore di ya kgonega go tiyisa magageru bo ba nyakang go kgomoletsiwa. Kgoši Solomoni o ngwadiye a re: “Lentsu lo le bolabodiwang ka nako ya gabutši a yi go natefela ga lona! Go fo getsula selo sa go jabodisa go jabodisa pelo; pego ya gabutši yi maka gore mašapo ma hlohlotele.” (Diy. 15:23, 30) Se sengwana ke gore go fo bala se sengwana ga Sewokamelo kela ga wepsayiti ya rune go ka tsosetsela motho. Pawulo o šupetsiye le gore go yepelela koša ya Mmušo re le ggoši le gona go tiyisana ka matla. O ngwadiye gore: “Ariyeneng mahlong le kene le tšhutisana fote le tiyisana ka dipisalema, le thanake Modimo, le yepele dikoša tsa Modimo le kene le leboga, le yepelela ka dipelo tsa lune di felele ga Jehova.”—Makol. 3:16; Meber. 16:25.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
ijwbq taba 39 ¶3
Ayitsano Mokreste di Nyaka a Yamogele Mekgwa ye Mengwana ya go Yalafiwa?
2. Ayitsano nka butsisa ba bangwana kela go feta mone mo di tla ga taba ya go yalafiwa? “Go yeletsa ke bo ba berekang ka tsa maphelo” di ka gelepa, ka matlamatla mo malwele yago ma go gatelela.—Diyema 15:22.
JUNE 2-8
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 16
Kararo ya Diputsiso Tso di Gelepang go Segelela Dipheto Tsa Gabutši
w14-SE 1/15 19-20 ¶11-12
Go Segelela Dipheto Tsa Gabutši o sa Gola
11 So se makang gore re jabole ka matla ke go berekela Jehova. (Diy. 16:20) Bharuke wa gore ke mabhalane wa Jeremiya, o libele taba yone. Go yye gwa segela nako ya gore ne a sa sa jabodisa ke go berekela Jehova. Jehova o mmutsiye gore: “Mara wene o tinyakela dilo tsa go tlala. Lisetsa go nyakana le dilo tsa mošaga wonone. Ka taba la gore ke nyoko leyela batho ka mokana ga bona dilo tsa go sasamela, . . . Fote go gongwana le go gongwana mo o yang, ke nyoko phonisa lephelo lago.” (Jer. 45:3, 5) Wene o nagana ying? King so ne se nyoko jabodisa Bharuke—ayitsano ke dilo tsa majabajaba kela go phona go le lelata la Modimo la go tshepega mo Jerusalema yi fedisiwa?—Jak. 1:12.
12 Mogageru ye mongwana wa gore o jabodisiye ke go berekela ba bangwana ke Ramiro. O re hlayisela gore: “Ke tšwa ga mutši wa go tihlopegela hala magayeng ya dithaba tsa Andes. Byalo mo bhuti waka a re o nyaka go mpatelela go ya yunivesithi, ne go thulegiye mong lona lešuba. Mara a yi botala ke kolobetsiwwe ke le ye mongwana wa Dihlatse Tsa Jehova, fote ne ke thulegele ke lešuba le lengwana—mošupatsela ye mongwana o mmemme gore ke tle ke tšhomayele naye ga toropo ye nngwana ye nyana. Mo ke le ga toropo yone, ke tšhutiye go hluba moriri, fote ke budiye le setolo sa gona gore ke thogo kgona go tipasopa. Mo re kene re kgopela go tšhuta le batho Bhayibele, ba go tlala ne ba di jabolela. Ka nthago, ke thomisiye go tshwara megahlano ga phutego ya gore ne yi sa tšwa go thomisa, ya mmolabolo wa gana hone. Gana byalo se ke na le 10 ya mengwaga ke le ga mmereko wa nako ka moka. A gona mmereko wo mongwana wo wo ka makang gore ke jabole go tshwana le mo ke tšhutisa batho ditaba tsa go bafala ka mmolabolo wa bona.”
w13-SE 9/15 17 ¶1-3
Ayitsano o Tšhentšhiye?
Ka mokana ga rune re hlohletsela ke ka mokgo ba re gudisiyeng ka gona le mo re tšwang. Re yapara ka mokgwa wa go sa tshwane; re kwana le tsa go ja tsa go sa tshwane; fote re titshwara ka mokgwa wa go sa tshwane. Ke ntaba? Gabutšibutši, re hlohletsela ke batho bo re phelang nabo le mayemo ya re gahlanang nawo.
2 Le mo go le ka mokgonone, go na le dilo tso di nyakang re di tseyela gedimo go phala tsa go ja le ka mokgo re yaparang. Mo re beyisa, ba re gudisiye ka mokgwa wa gore re kgona go bona tsa gabutši le tsa gore dya yamogelega, le go gana dilo tsa go sa loka kela tsa go sa yamogelegi. Ditaba tsa mošaga wowa ke tsa motho a ntoši fote a di tshwane le tsa batho ba bangwana. Dipheto tso re di segelelang di nyoko šupetsa gore lekwalo la rune le tlalele ka kaye. Bhayibele yi re botsa gore ga go tlala le mo “batho ba ditšhaba ba sa tšibi molawo, mara ba maka dilo tsa go sipidisana le molawo ka hlago.” (Mrm. 2:14) Ayitsano tsowa di rela gore mo go se na molawo wa Modimo wa go napa o hlaya gore re make ying, re ka maka dilo go ya ka mokgo re tlwayeleng kela ka mokgo mo re dulang ba makang dilo ka gona?
3 Go na le dilo ka dipedi tso di makang gore Makreste ma sa make ka mokgonone. Sa mathomo, Bhayibele yi re gopotsa gore: “Go na le pata ya gore motho o yi tseya yi lukiye, mara yi feleletsa ka likgu.” (Diy. 16:25) Ka taba la go sa yenela, rune batho a re kgone go bona gabutši so se nyoko re berekelang le go re yetetsa gabutši mo re maka dilo. (Diy. 28:26; Jer. 10:23) Sa bobedi, Bhayibele yi šupetsa gore dilo tso di makegang le mayemo ya lefase lowa di kutšetsela le go lawola ke Sathane, “modimo wa lefase lowa.” (2 Makor. 4:4; 1 Joh 5:19) Byalo, mo re nyaka go rufa ke Jehova le gore a re yamogele, di nyaka re theetsele tsa go re pasopisa tso di leng ga Maroma 12:2.—Bala.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-1-E 629
Go Wolola
Maphomela ya go Theetsela le go sa Theetsele. Ba go sa loka, diphokophoko, kela ba go sa gelepe ka selo ba šupetsa gore a ba kwane le tso Jehova a ba wololang ka tsona ka go tiwomisa hlogo. (Pis 50:16, 17; Diy 1:7) Maphomela ya ma bang gona ka taba la bophokophoko bya bona ke ya go sasamela, ga go tlala di maka gore di ba babele mo ba wolodiwa. Ka mokgo diyema yi hlayang: “Diphokophoko di wolola ke bophokophoko bya tsona.” (Diy 16:22) Bo ka maka gore ba tileyele mehlupego, dihlong, malwele, le go hlokofala nako yi soko segela. Taba ya Maisrayele ya ku botala yi šupetsa gabutši tso di yyeng dya ba lahlegela. A sanka ba theetsela tsa go ba pasopisa tsa go tšwa ga baporofeta gore ba thogo bona mo di nyakang ba ghobolla gona. Ne ba takisa maahlo mokgwa wa Jehova wa go ba wolola ka go sa sa ba tšhireletsa le go ba rufa. Mafelelong, go makegiye taba yo yi hlayiwweng ya gore ba nyoko wolodiwa go baba—gore ba nyoko hlula ke manaba ya bona ba boye ba be mabhantiti.—Jer 2:30; 5:3; 7:28; 17:23; 32:33; Hos 7:12-16; 10:10; Zef 3:2.
JUNE 9-15
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 17
Tikwise ka go Beba Mošadhong Wago
g-SE 9/14 11 ¶2
Ka Mokgo o ka Lisetsang Taba ya go Kwatakwata
Tipombhole gabutši. Bhayibele yi re batho ba bangwana ba “yakgoswa ba kwata” fote “ba kwana le go fufulela.” (Diyema 29:22) Ayitsano le wene o ka mokgonone? Tiputsise gore: ‘Ayitsano le nna ke yakgoswela go tobatoba? Ayitsano ke yakgoswa ke fela pelo? Ayitsano ke maka taba ya go sa re selo taba ye kgolo?’ Bhayibele yi hlaya gore “ye a dulang a kokola ka mathatha o sinya senghana se segolo.” (Diyema 17:9; Mmolabodi 7:9) Tsotsone di ka makega le ga bo ba gore ba šadhiye. Byalo mo nkare o yakgoswa o tobatoba, tiputsise gore, ‘Ayitsano nka liketsa go mo lefisela pelo ye ke šadhiyeng naye?’—Tšhiko ya Bhayibele: 1 Petro 4:8.
w08-SE 5/1 10 ¶6–11 ¶1
Go Lukisa Mathatha
1. Tipeyeleneng nako ya gore le thogo lukisa ditaba. “Se sengwana le se sengwana se na le nako ya sona, . . . go na le nako ya kgomolela le nako ya go bolabola.” (Mmolabodi 3:1, 7) Ka mokgo ba hlayyeng ka ho kgakala, mathatha ya mangwana ma ka kwatisa ba bangwana ka matla. Mo di ka makega, tšhuta go titshwara—o ka “kgomolela”—o so ko bane o kwata ka matla. O ka pasopa senghana sa lune mo o ka theetsela tšhiko ya ka ho Bhayibeleng ya gore: “Go thomisa go lakatsana go tshwana le ledhamo la go dutla, byalo o fo napa o yemisa le so ko bane le lwa.”—Diyema 17:14, New Century Version.
Le mo go le ka mokgonone, go na le “nako ya go bolabola.” Mathatha ma tshwana le ngwere, ma ka fo gola mo ma sa tomudiwi. Re sa duli re sa lukisa ditaba, re nagana gore di nyoko feta. Mo o kgopela gore le bolabodisane, šupetsa ye o šadhiyeng naye gore wa mo hlompa ka go kgeta nako ya gabutši ya gore yi thina gore le tle le lukise mathatha ya lune. Go maka tsotsone di nyoko le gelepa le le ka babedi gore le thogo berekisa tšhiko ya ka Bhayibeleng ya gore: “Kwataneng mara le sa sinyi, letšatši le sa dikele le sa kwatiye.” (Maefeso 4:26) Eya, le wene di nyaka o make tso o di tshepisiyeng.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-1-E 790 ¶2
Lihlo
Tso maahlo ma di makang di ka šupetsa ka mokgo motho yene a tikwang. Maahlo ma ka šupetsa go kwelana go baba kela go kgongwela (Dot 19:13); fote maka ‘ponyaponya’ ka mokgwa wa go tewula ba bangwana, kela go tshokanya ba bangwana. (Pis 35:19; Diy 6:13; 16:30) Ye a sa nyakeng go bona kela wa gore aa nabele go gelepa ba bangwana, o kwadiye maahlo kela o wutametsiye maahlo yage. (Mat 13:15; Diy 28:27) Go hlayiwa gore maahlo ya sephokophoko ma “jikajika le lefase lowa ka moka,” ma ya ku le ku ma sa lebelela selo, monagano sona a wo šiyo mo o tshwaneleng go ba gona. (Diy 17:24) Mo motho a sa titsose, a kgongwele kela mo a jabodiye ka moka re thogo di bona ho maahlong yage. (1Sam 14:27-29; Dot 34:7; Job 17:7; Pis 6:7; 88:9) Kgoši Jehošafate o butsiye Jehova gore: “Maahlo ya rune ma lebelele gago.”—2Kr 20:12.
JUNE 16-22
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 18
Tiyisa bo ba Kgahleletsiyeng ke Malwele ka Tso o di Hlayang
Go Hlalefa ga Mannete go Gotla ka Matla
17 Thomisa ka go nagana o soko bolabola. Mo re ka sa pasope, mantsu ya rune go ka ba ya go thunuga. Bhayibele yi re: “Mo motho a bolabola a sa nagana, di tshwana le mo ba go hlaba ka sabola mara lleme la motho wa gore o hlalefiye le ya yalafa.” (Diy. 12:18) Re ba re maka gore go bebe, mo re kganela kgole le taba ya go seba ka tso ba bangwana ba di kekemisiyeng. (Diy. 20:19) Mo re nyaka gore tso re di ntshang ka ho ganong go be tsa go kgomoletsa batho ba bangwana, go sa be tsa go ba thunuga, di nyaka re kikitele nnete ya Lentsu la Modimo ka dipelong tsa rune. (Luk. 6:45) Mo re ghayela ka tso Bhayibele yi di hlayang, mantsu ya rune ma nyoko tshwana le ya ‘sediba sa gore go hlalefa go tšwa ga sona’ sa gore se kgomoletsa ba bangwana.—Diy. 18:4.
mrt taba 19 lebhokisi
Ka Mokgo o ka Tiyiselang Malwele
Theetsela gabutši. Mokgwa wa gabutši wa go gelepa monghanago ke go mo theetsela mo a nyaka go bolabola. A di šinye di nyaka o fetola se sengwana le se sengwana so a se hlayang. Ga go tlala tso di nyakegang ke go fo mo theetsela fela. Liketsa go kwisisa fote o kganele kgole le go mo yahlula. O sa tseye nkare o tšiba ka mokgo monghanago a tikwang, ka matlamatla mo nkare malwele ya ma mo tshwereng a ma bonale.—Diyema 11:2.
Bolabola tsa gabutši. Le mo o sa tšibi so o ka se hlayang, mara go hlaya mantsu ya go sa tlala ka seyemo sage ga go tlala di ka mo kgomoletsa go phala go fo kgomolela. Mo nkare o felela ke mantsu, liketsa go hlaya dilo tsa lula mara tsa gore di tšwa pelong, tsa go tshwana le gore “A ke tšibi gore nkare king, mara ke nyaka o di tšibe gore ke hlupegiye ka matla ka wene.” Kganela kgole le go hlaya dilo tsa go tshwana le gore “A go tshwane a gwa sinyega ka matla” kela gore “A go tshwane a gwa makega . . .”
O ka šupetsa gore o hlupegiye ka matla ka monghanago ka go tšhuta ka malwele ya ma tshwereng monghanago. Go maka tsotsone di nyoko maka gore tso o mo tiyisang ka tsona di mo tikise, fote o nyoko leboga tso o di makiyeng gore o thogo kwisisa tso a ghulanang natso. (Diyema 18:13) Mara o pasope o sa tikraye o mo neyye mayele ya gore aa ma hloke.
Mo gelepe ka se sengwana. O sa tseyi gore o tšiba so o ka mo gelepang ka sona, mara mo butsisa gore o ka gelepa ka ying. O sa lebale gore monghanago a ka fo hlaya gore aa hloke go gelepiwa, ka taba la gore aa nyake go ba morwalo. Mo tsotsone di ka makega, liketsa go tla le ditsela tse dingwana tsa go gelepa, tsa go tshwana le go mo yela ditolo, go yedisa ntlo, kela ka mebereko ye mengwana.—Magalata 6:2.
O sa lahle tewu. Mo monghanago a kene a kikirisana le malwele yage, ka di nako tse dingwana a ka tšhentšha tso le di polanneng kela a sa nyake go bolabola nago. Mo lefisele pelo fote o kwisise. Ariye mahlong o mo thega.—Diyema 18:24.
wp23.1-SE 14 ¶3–15 ¶1
Ka Mokgo re ka Gelepang bo ba Nang le Mathatha ya Monagano
“Le kgomoletse.”—1 MATESALONIKA 5:14.
Monghanago a ka ba šekela, kela a hlupa ke taba ya go tikwa nkare a yi yene wa selo. Mo o mo šupetsa gore wa tihlopa ka yene, di nyoko mo kgomoletsa le go mo tiyisa, le mo nkare a wo tšibi gabutši tso o ka di hlayang.
“Monghana wa mannete o šupetsa go nyakanana ka dinako ka moka.”—DIYEMA 17:17.
Mo gelepe ka se sengwana. O sa tseyi gore o tšiba so o ka mo gelepang ka sona, mara mmutsise gore o ka gelepa ka ying. Mo nkare monghanago dya mo thathafela go hlaya so a se hlokang, liketsa go mmotsa ka tso le ka di makang ggoši, tsa go tshwana le go sepela ka mawoto le teyela ke moya. Kela o ka gelepa ka go mo yela ditolo, go yedisa ntlo, kela ka mebereko ye mengwana.—Magalata 6:2.
“Lefisa pelo.”—1 MATESALONIKA 5:14.
A yi dinako ka moka ga gore monghanago o nyoko dula a nyaka go bolabola. Botsa monghanago gore o gona mo a nyaka motho wa go mo theetsela le wa go bolabola naye. Ka taba la malwele, monghanago a ka hlaya kela a maka dilo tsa go go kwisa go baba. A ka thisa tso le di polanneng kela a fo kwa a sa nyake selo nje. Mo lefisele pelo fote o kwisise mo o kene o mo gelepa.—Diyema 18:24.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-2-E 271-272
Dikgakgare, I
Go lahla dikgakgare ke mo go le mokgwa wo batho ba kgale ne ba berekisa wona go nyakana le phetolo kela go lukisa mathatha. Mokgwa wo ne ba wo berekisa ne go le go lahla matlapanyana kela diphatenyana tsa gore ba di makiye dipsyatla tsa gore ba di tšhediye ga lephuto la kobo, ba “kgotamme” kela ba di tšhediye ka teng ga pitsanyana, ke mokane ne ba tšukutša dikgakgare tsone. Ye kgakgare yage yi wang kela yo yi tšwang mo ba kene ba tšukutša ke yene ye a kgetiwang. Go fo tshwana le go maka kano, dikgakgare ne di sipidisana le go rapela. Go rapela ne go le go hlatolla ka mokgo o tikwang kela go sa nape o yedisa ditaba, fote ne ba kgopela gore Jehova a kenelele ke mokane ba yemela gore a make ka mokgonone. Dikgakgare (Heb., goh·ralʹ) ba di berekisa mo ba tshwanisela fote ba rela “go neya” kela “sekopa.”—Još 15:1; Pis 16:5; 125:3; Jes 57:6; Jer 13:25.
Ka mokgo ne di berekisiwa ka gona. Diyema 16:33 yi re: “Ba kgotama ba lahla dikgakgare, ke mokane sepheto so se šupetsang ke dikgakgare tsone se ba se tšwa ga Jehova.” Ka dinako tsa Israyele, ne ba berekisa dikgakgare go lukisa go sa kwane: “Dikgakgare ne di lukisa ditaba mo batho ba sa kwane, fote ne di kgona le go yaroganya bo ba go ba le matšhika.” (Diy 18:18) Ne ba sa di berekisi ga tsa mekgano kela tsa go bhetša. Ne go se na tsa go bhetša, le go ghembula—fote motho ne a ka sa wini kela go lahlegela ke tse dingwana. Ne ba sa di berekise go maka tšheleta ya go yisa tempeleng kela ya go neya maprista, kela go gelepa batho ba go tihlupegela. Maroma ma makiye tsa go fapana le tsotsone ka go berekisa dikgakgare ka mokgwa wa gore a yi wona, ka mokgo ba hlayyeng ga Pisalema 22:18, ba berekisiye dikgakgare gore ba kraye dikobo tsa Jeso.—Mat 27:35.
JUNE 23-29
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 19
Bang Monghana wa Mannete ga Magageru
Re ka Maka Byang Gore Mollo wa go Nyakanana wo Dure ka Matla?
16 Lebelela mekgwa ya gabutši ya magageru, o sa lebelele ga tso ba kekemisang ga tsona. Tla re yi tshwanise ka mokgo. Tla re fo re ke lune magageru fote ba le bitsiye go gongwana gore le tle le bese nama. Le wene wa tikwa gore o jabodiye ke mokane mo le šele le le thina le go tloga, le khata senepe le le ka moka. Gabutšibutši, le khata dinepe tse dingwana ka dipedi gore le tle le kgete ga tsona mo nkare sela sa mathomo a se ya tšwa gabutši. Gana byalo o tshwere kararo ya dinepe. Mara ga senepe se sengwana, wa di bona gore bhuti ye mongwana o tlemme mokgakga. O maka ying ka senepe sone? Wa se lahla ka taba la gore o sa na le dinepe tse dingwana ka dipedi, tsa gore batho ka mokana ga bona bo ba leng hone baa ngwalangwala, le bhuti yela wa ngwalangwala.
17 Tla re tshwanise dinepe tso le dilo tso re kgetang go dula re di gopola. Ga go tlala re gopola dilo tsa go jabodisa ka dinako tso re di fetsiyeng re na le magageru. Mara tla re fo re nengneng mogageru o yye a hlaya kela a maka selo sa go sa yi ka tsela. Di nyaka re make ying ka taba yone ya gore re ya yi gopola? Ke ntaba o sa liketse go lahla monagano wone go tshwana le senepe sela sa gore a se gabutši? (Diy. 19:11; Maef. 4:32) Re ko di kgoneng go fapana le monagano wone wa go sa be gabutši wa selo se senyana so mogageru a yyeng a se kekemisa ka taba la gore di tlele tsa go bafala tsa gore re ka di gopola tsa nakwela re le naye. Re nyaka go dula re nagana ka dilo tsa mohlobo wonone fote re di tseyele gedimo.
Ariye Mahlong o Tšheletsa Taba ya go Nyaka Jehova le ba Bangwana
10 Le rune re nyakana le mekgwa yo re ka gelepang bobhuti le bosesi ba rune ba gore ke Makreste. (Maheb. 13:16) Lebelela tso di gahlanneng le Anna ye go bolabodiwweng ka yene ga hlogotaba ya go fela. Ka nthago ga sedingwane se segolo, yene le monnage ba vakašele mutši wo mongwana wa Dihlatse ke mokane ba kraya gore sedingwane sela se rutlumulannye masenke ya ntlo ya mutši wone. Ka taba la tsotsone, ba mutši wone ke mo ba se na dikobo tsa gore di yediye. Anna o re: “Re tsere dikobo tsa bona, ra di šugela ke mokane ra di busetsa ga bona re di ayiniye fote di phutegiye gabutši. Phela ga rune ke mo yi se taba ya go hlupa, mara yi makiye gore senghana sa rune se nape se ro tiyelela go segela le lekgono lowa.” Taba ya gore Anna le monnage ba nyaka magageru ka matla yi ba hlohletsele gore ba ba hakolle.—1 Joh. 3:17, 18.
11 Phela mo re tshwara ba bangwana gabutši re boya re ba šupetsa gore re ba nyaka ka matla, ba thogo di bona gore re liketsa go kopisela ga Jehova. Fote ba ka tseyela gedimo ka matla taba ya gore re na le dipelo tsa gabutši go phala ka mokgo re naganang. Khanh ye re bolabodiyeng ka yene, o ba gopola gabutši bo ba yyeng ba mo gelepa. O re: “Ke ma leboga ke sa fetsi magageru ka mokana ga wona ya basadi ya gore ma yye le nna tšhomong. Ma nlatiye gaye, ma mmema gore ke tle ke je le wona, ke mokane ma mpeya gaye ke tšhireletsegiye. Gana byalo ke ya di bona gore ke mo di nyaka gore ma karakare go le mong letogo. Mara ke mo ma jabolela go di maka.” Ke nnete gore, a yi batho ka moka bo ba ka re lebogang gore re ba makele se sengwana. Khanh mo a bolabola ka bo ba mo gelepiyeng, o re: “Ke nabela nkare nka ba patela ga dilo ka moka tsa gabutši tso ba mmakeleng tsona, mara a ke tšibi mo ba dulang ka mokana ga bona. Mara, Jehova wa di tšiba fote ke rapela gore o nyoko mpatelela bona sekala.” Wa tšiba Khanh wa resa. Jehova o bona le mong se senyananyana sa gabutši so re se makelang ba bangwana. O se tseya go le sehlabelo sa mayemo ya gedimo ka matla fote go le sekoloto sa gore o nyoko se patela.—Bala Diyema 19:17.
Ariyeneng Mahlong le Šupetsana Gore le Nyakanana le sa Tšhentšhatšhentšhi
6 Lekgono re ka ra motho wa gore o yye a bereka ga khamphani ka yyoši mengwaga ya go tlala gore ke sebereki sa go tshepega. Mara, di ka makega gore mengwaga ka mokana ga yona yo a yi berekiyeng ga khampani yone aa soko gahlana le bo ba yi tshwereng. Di ka makega gore aa kwane le melawo ya khampani yone. A di mo natefele go bereka ga khamphani yone mara o fo bereka ka gore o tshepiye wona mmereko wowa. O nyoko fo ya mahlong a bereka gana hone go segela a kraya pakete yage, kela a ka tloga mo a ka kraya mmereko wa kawone go gongwana.
7 Taba ya go tshepega yo re bolabodiyeng ka yona ga serele 6 yi fapana le taba ya go nyakanana tsa mannete, ka taba la gore ga tsona di le ka dipedi re lebelela gore motho o ba a tšhofa king gore a make ka mokgonone. Ka ho Bhayibeleng, king sa gabutši so ne se maka gore batho ba Modimo ba šupetsane gore ba nyakanana tsa mannete? Bo ne ba šupetsa gore ba nyakanana tsa mannete ne ba sa gapeletse ke motho, ne ba maka di tšwa pelong. Lebelela mošupetso wa Dafita. Ka taba la gore Dafita ne a nyaka monghanage Jonathane di tšwa pelong, o yye a šupetsa gore o mo nyaka tsa mannete le mo papa wa Jonathane a nyaka go mmolaya. Le ka nthago ga mo Jonathane a kgwile, Dafita o yye mahlong a šupetsa morwayi wa Jonathane ye ba reng ke Mefibhošethe gore o mo nyaka tsa mannete.—1 Sam. 20:9, 14, 15; 2 Sam. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7.
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-1-E 515
Go Wolola, Wa go Wolola
Go hlalefa ka mokana ga gona go tšwa ga Jehova. Yene aa hloke go wolodiwa. (Jes 40:13; Mrm 11:34) Morwayi Wage o kgona go “Wolola Gabutši,” go yetetsa le go šupetsa tsela, ka taba la gore o theetsela le go yamogela tsa go wolola tsa go tšwa ga Papage fote o na le moya wa Modimo. (Jes 9:6; 11:2; Joh 5:19, 30) Gore go wolodiwa go thogo re berekela, di nyaka re berekise ditšhiko tsa Jehova. Mayele ya mangwana le ya mangwana ya go sa dumelelane le wa ku Malenghelengheng a ma gelepe ka selo. Ya mošaga wonone ma tshwana le mo ba sa go wolola.—Diy 19:21; 21:30.
JUNE 30–JULY 6
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO DIYEMA 20
Tsa go le Gelepa Gore le Segelele Sepheto sa Gabutši mo le Kgetisana
Le ka Maka Byang Gore mo le Kgetisana di le Sepelele Gabutši?
3 Le mo nkare taba ya go kgetisana yi ka jabodisa, mara ke selo se segolo sa gore batho ka babedi a ba tshwanela go kgana ka sona ka taba la gore ba ka feleletsa ba šadhiye. Ka letšatši la mo monna le mosadi ba šadha, ba maka kano mahlong ga Jehova gore ba nyoko nyakanana ba boya ba šupetsa gore baa hlompana solanka ka babedi ga bona ba sa phela. Mo re soko bane re maka kano ye nngwana le ye nngwana, di nyaka re ro ghayela ka yona. (Bala Diyema 20:25.) Go fo ba ka mokgonone le ka kano ya mošadho. Taba ya go kgetisana yi nyoko gelepa monna le mosadi gore ba tšibane gabutši le gore ba segelele sepheto sa gabutši. Ka dinako tse dingwana ba segelela sepheto sa gore ba šadhe; ka dinako tse dingwana ba segelela sepheto sa gore ba lisetsane. Mo nkare baa lisetsana, tsotsone a di rele gore a baa maka dilo gabutši. Mara taba yowa ya go kgetisana yi makiye mmereko wa yona—yi ba gelepiye gore ba segelele sepheto sa gore ba nyoko šadha kela awwa.
4 Ke ntaba go le selo se segolo gore re yi tseye gabutši taba yowa ya go kgetisana? Mo bo ba gore a ba soko šadha ba yi tseya gabutši taba ya go kgetisana, ba ka sa fo kgetisana le motho wa gore a ba tipone ba šadhiye naye. Mara a yi fo ba bo ba gore a ba soko šadha ba gore di nyaka taba yo ya go kgetisana ba yi tseye gabutši. Ka mokana ga rune di nyaka re dule re gopola gore ke ntaba batho ba kgetisana. Mo re beyisa, ba bangwana ba nagana gore mo batho ka babedi ba kgetisana, ba tshwanele ba šadhe. Mokgwa wowa wo yama ka mokgo mang Makreste ya gore a ma soko šadha? Mogageru wa mosadi wa gore aa soko šadha ye ba reng ke Melissa wa go dula United States, o re: “Dihlatse tsa gore di ya kgetisana, ba di dula ho molaleng. Byalo, tsotsone di maka gore ba bangwana ba fo ya mahlong ba kgetisana le mo di sa sa maka. Ba bangwana ba gore a ba soko šadha a ba nyake le go kwa selo ka taba ya go kgetisana. Tsowa di ka maka gore motho a šekele ka matla.”
O ka mo Kraya Byang Motho wa Gabutši ye o ka Šadhang Naye?
8 Mara o ka di maka byang tsa gore o mmeye lihlo mara o sa nape o šupetsa gore o maka ka mokgonone? Megahlanong ya phutego kela mo le gahlanne ka se sengwana nyana, o ka kgona go bona gore motho yene o byang ga tso tsa Modimo, gore ke motho wa mošaga mang le gore o titshwere byang. Banghana bage ke bomang fote yene o bolabola ka dilo tsa mošaga mang? (Luk. 6:45) Ayitsano tso a nyakang go di segela di sipidisana le tsago? O ka bolabola le bagolo ba phutego yage kela Makreste ya mangwana ya gore ma butšwiye ya gore ma mo tšiba gabutši. (Diy. 20:18) O ka butsisa gore o tšibega byang le gore o na le mekgwa ya mošaga mang. (Rut 2:11) Mo o kene o pombhola motho yene, kganela kgole le taba ya go maka gore a tikwe a sa lokologa. Hlompa taba ya gore o tikwa byang, o kganele kgole le taba ya go nyaka go tšiba-tšiba selo sengwana le se sengwana ka yene fote o sa duli o tlele ho a leng gona.
Le ka Maka Byang Gore mo le Kgetisana di le Sepelele Gabutši?
7 O ka maka byang gore o mo tšibe gabutši ye o kgetisanang naye? Mokgwa wo mongwana wa gabutši ke gore le bolabole le kene le sa wutetselane selo, le bolabole nnete, le butsisane diputsiso le boye le theetselane. (Diy. 20:5; Jak. 1:19) Nakwenngwana le ka kgeta go maka dilo ggoši gore di thogo ba lula gore le bolabodisane, dilo tsa go tshwana le go ja ggoši, go sepela ggoši mo go tleleng batho le go tšhomayela ggoši. Fote le ka tšibana gabutši mo le fokatsa le banghana le mašaga. Go tokegela gana hone, di nyaka le polane dilo tsa gore di nyoko šupetsa gore ye mongwana o titshwara ka mokgo mang mo a le ga seyemo sa go sa tshwane le mo a na le batho ba mehlobohlobo. Lebelela so Aschwin wa go tšwa Netherlands a liketsiyeng go se maka. Tsowa ke tso a di hlayang ka taba yage ya go kgetisana le Alicia, o re: “Ke mo re maka dilo tsa gore di nyoko re gelepa gore re thogo tšibana gabutši. Ga go tlala ke mo go le dilo tsa go sa hlupi tsa go tshwana le go yapega ggoši kela go maka mebereko ye mengwana ggoši. Ka dinako tsone, re kgonne go bona mekgwa ya gabutši yo re nang nayo le tse dingwana tso re kekemisang ga tsona.”
8 Se sengwana so se ka le gelepang gore le thogo tšibana gabutši, ke go tšhuta ditaba tsa ka Bhayibeleng le le ggoši. Mo le ka šadha, di ko nyaka gore le be le nako ya go tshwara morapelo wa mutši gore Modimo a le yetetse mošadhong wa lune. (Mmo. 4:12) Byalo, ke ntaba gana byalo mo le kene le sa kgetisana le sa tipeyele nako ya go tšhuta ggoši? Ke nnete gore batho ba gore baa kgetisana a go soko ba mutši, fote le mogageru wa monna aa soko ba hlogo ya mogageru wa mosadi. Le mo go le ka mokgonone, mo le dula le tšhuta ggoši, le nyoko di bona gabutši gore ye mongwana le ye mongwana wa lune o tlalele ga tso tsa Modimo go segela kaye. Max le Laysa, ba gore ba šadhiye ba go tšwa United States ba krayye se sengwana sa gore se ya ba berekela. Max o re: “Mo re thomisa go kgetisana, re badiye dikgatiso tsa go bolabola ka go kgetisana, mošadho le lephelo la ka mutšing. Dikgatiso tsone di makiye gore re bolabodisane ka dilo tsa go tlala tsa gore nke di se lula go bolabodisana ka tsona.”
Tso di Wutammeng ka Bhayibeleng
it-2-E 196 ¶7
Llampa
Go ya ka Diyema 20:27, “Tso motho a di hlayang di tshwana le llampa la Jehova, di wunyulla so a leng sona ka ku tengteng.” Go ya ka tso motho a di “hlayang,” go ka fo ba go le dilo tsa gabutši kela tsa gore a yi tsa gabutši, o ntsha, kela go layita llampa, o wunyulla so a le sona ka ku tengteng.—Tshwanisa le Meb 9:1.