Bolwetši Bja Pelo —Ke Tšhošetšo Bophelong
NGWAGA le ngwaga dimilione tša banna le basadi lefaseng ka bophara di ba le ditlhaselo tša pelo. Ba bantši ba phologa ka mafelelo a sego kae. Ba bangwe ga ba phologe. Ngaka ya malwetši a pelo Peter Cohn o bolela gore go ba bangwe pelo e senyega kudu mo e lego gore “go boela ga yona e dira mediro e holago go a belaetša,” a oketša ka gore: “Ka baka leo, go bohlokwa gore go thibelwe ditlhaselo tša pelo di sa thoma nakong le ge e le efe ge go kgonega.”
Pelo ke mošifa wo o pompago madi mmeleng wohle. Tlhaselong ya pelo (myocardial infarction), karolo ya mošifa wa pelo e a hwa ge e tingwa madi. Gore e dule e phetše gabotse, pelo e nyaka oksitšene le dijo tše dingwe tša phepo tšeo di rwalwago ke madi. E hwetša tše ka ditšhika tše di išago madi mošifeng wa pelo, tšeo di dikologilego ka ntle ga pelo.
Malwetši a ka kgoma karolo le ge e le efe ya pelo. Lega go le bjalo, bjo bo tlwaelegilego kudu ke bolwetši bjo bo sa lemogegego bja ditšhika tše di išago madi mošifeng wa pelo bjo bo bitšwago atherosclerosis. Ge se se tšwelela, plaka goba magogodi a makhura, e agega bokagareng bja ditšhika. Ge nako e dutše e e-ya, plaka e ka kgobelana, ya thatafala le go sesefatša ditšhika gomme ya thibela go elelela ga madi pelong. Ke bjona bolwetši bjo bo sa lemogegego gabonolo bja tšhika ye e išago madi pelong (CAD [coronary artery disease]) bjoo bo lebišago ditlhaselong tše dintši tša pelo.
Go thibana tšhikeng e tee goba tše oketšegilego go akgofiša tlhaselo ge tekanyo ya oksitšene yeo e nyakwago ke pelo e feta yeo e newago. Gaešita le ditšhikeng tšeo di sa sesefalago o šoro, plaka e kgobelanego e ka rathagana gomme ya lebiša go thomegeng ga go kgahla ga madi (thrombus). Ditšhika tšeo di babjago le tšona di hlaselwa kudu ke go hunyela ga mešifa. Madi a ka kgahla moo go hunyela ga mešifa go diregilego gona, a ntšha khemikhale yeo e hunyetšago bokagare bja tšhika le yeo e bakago tlhaselo.
Ge mošifa wa pelo o tingwa oksitšene nako e telele ka mo go lekanego, tlhalenama ya kgaufsi e ka senyega. Ka go se swane le tlhalenama e itšego, mošifa wa pelo ga o impshafatše. Ge tlhaselo e tšea nako e telele, ke moo tshenyego ya pelo e bago e kgolo gomme kgonagalo ya lehu e ba e kgolo. Ge e ba tshepedišo ya mohlagase ya pelo e senyegile, mošito o tlwaelegilego wa pelo o ka thoma go šarakana gomme pelo e ka thoma go betha ka matla (tšharakano ya mothebetho wa pelo). Phetogong e bjalo ya go thebetha ga pelo, go kgona ga pelo go pompela madi bjokong ka matla go a fela. Lebakeng la metsotso e lesome bjoko bo a hwa gomme lehu le ba gona.
Ka gona, go tsena ditaba gare ga sehlopha sa tša kalafo e sa le ka pela ke gabohlokwa. Go ka phološa pelo tshenyegong e tšwelago pele, gwa thibela goba gwa alafa tšharakano ya go pompa ga pelo gwa ba gwa phološa bophelo bja motho.