Kgaolo ya Masome-pedi
Jehofa ke Kgoši
1, 2. (a) Ke bomang ba ba tlago go welwa ke bogale bja Jehofa? (b) Na Juda e tla efoga kotlo, gona re tseba bjang?
BABELE, Filisita, Moaba, Siria, Ethiopia, Egipita, Edomo, Tiro le Asiria—ka moka di tla welwa ke bogale bja Jehofa. Jesaya o boletše e sa le pele ka masetla-pelo ao a tlago go wela ditšhaba tše tša lehloyo le metse. Ka gona, go thwe’ng ka Juda? Na baagi ba Juda ba tla efoga kotlo bakeng sa ditsela tša bona tša sebe? Pego ya histori e araba ka aowa e kwagalago!
2 Ela hloko seo se diragaletšego Samaria, e lego mošate wa mmušo wa meloko e lesome ya Isiraele. Setšhaba seo ga se sa ka sa kgomarela kgwerano ya sona le Modimo. Ga se sa ka sa dula se arogile mekgweng e gobogilego ya ditšhaba tšeo di bego di se dikologile. Go e na le moo, baagi ba Samaria ba ile “ba dira dilô tše mpe tša xo tsoša kxalefô ya Morêna . . . Ké mo Morêna a tuketšexo Isiraele boxale xa-xolo, a ba raka pele xa xaxwe.” “Ba-Isiraele [ba ile] ba khudušwa [ka kgang] ba išwa bothopya kwa Asiria.” (2 Dikxoši 17:9-12, 16-18, 23; Hosea 4:12-14) Seo se diragaletšego Isiraele se bolela kotsi go mmušo wo e lego ngwanabo yona, Juda.
Jesaya o Bolela go Dirwa ga Juda Lešope e sa le Pele
3. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a lahla mmušo wa meloko e mebedi wa Juda? (b) Jehofa o ikemišeditše go dira’ng?
3 Dikgoši tše dingwe tša Juda di be di botega, eupša tše ntši di be di sa botege. Gaešita le ka tlase ga kgoši e botegago e bjalo ka Jothama, batho ga se ba ka ba tlogela borapedi bja maaka ka mo go feletšego. (2 Dikxoši 15:32-35) Seremo sa bokgopo bja Juda se fihlelelwa nakong ya pušo ya Kgoši e nyoretšwego madi, Manase yoo go ya ka motlwae wa ba-Juda, a bolayago moporofeta yo a botegago Jesaya ka go laela gore a segakanywe. (Bapiša le Ba-Hebere 11:37.) Kgoši ye e šoro e “arošitše Juda le Jerusalêma, [ya] dira tše mpe tše di fetišaxo tša dithšaba tšela tše Morêna a di fedišitšexo mola Ba-Isiraele ba fihla.” (2 Koronika 33:9) Ka tlase ga pušo ya Manase naga e šilafala kudu go feta ge e be e laolwa ke ba-Kanana. Ka gona, Jehofa o tsebatša gore: “Tsebang xore ké Nna ke tlišaxo kotsi e tl’o xo wêla Jerusalêma le Juda, ye ba ba tl’o xo e kwa xe e bolêlwa, ba kwa è ba tsirinya ditsebeng ka dipedi. . . . Jerusalêma ke tlo o fala wa moxopo, xe ba o fala ’me ba o ribêxa. Mašalêla a naxa ya-ka ke tlo a lahla, ka a xafêla seatleng sa manaba a bôná, xore ba hlakôlwê ba be dithebola tša manaba a bôna ka moka. Ka xobane ba dirile tše di mpefêlaxo, ba nthumotše è sa le mola bà thôma mola bô-tat’abô ba khuduxa Egipita, le nankhono.”—2 Dikxoši 21:11-15.
4. Ke eng seo Jehofa a tlago go se dira Juda, gomme boporofeta bjo bo phethagatšwa bjang?
4 Go etša mogopo o ribegilwego wo o kgotholago tšohle tše di lego ka gare ga wona, baagi bao e lego batho ba tla tlošwa nageng. Tshenyego ye e tlago ya Juda le Jerusalema ke taba yeo Jesaya a porofetago ka yona gape. O thoma ka gore: “Bônang, Morêna ó hlobodiša naxa, ó a e thosanya, ó ribexetša sebopêxô sa yôna, ó tšitlanya ba ba axilexo mo xo yôna.” (Jesaya 24:1) Boporofeta bjo bo phethagatšwa ge Jerusalema le tempele ya yona di senywa ke madira a šwahlelago a Babele ka tlase ga Kgoši Nebukadinetsara le nakong ya ge baagi ba Juda ba fedišwa ka tšhoša, tlala le leuba la malwetši. Bontši bja baphologi ba ba-Juda bo išwa bothopša Babele, gomme ba sego kae bao ba tlogetšwego ba tšhabela Egipita. Ka go rialo naga ya Juda e sentšwe gomme ga e sa na badudi ka mo go feletšego. Le diruiwa ga di šale. Naga yeo e tlogetšwego e fetoga lešoka leo le nago le mašope a nyamišago ao a dulwago feela ke dibata le dinonyana.
5. Na go na le motho le ge e le ofe yo a ka se akaretšwego kahlolong ya Jehofa? Hlalosa.
5 Na motho le ge e le mang Juda o tla amogela tshwaro e kgethegilego nakong ya kahlolo e tlago? Jesaya o araba ka gore: “Bô-mpha-modimo ba tlo etša batho fêla; mohlanka ó tlo etša mong wa xaxwe; mosetsana wa molata ó tlo ka mohumaxadi w’axwe; mmapatši a etša moreki; moadingwa a kaka moadimi; wa molato a ka mmexi. Naxa e tlo hlobodišetšwa ruri è thunthanyetšwe ruri, xobane taba yeo e boletšwe ke Morêna.” (Jesaya 24:2, 3) Lehumo le ditokelo tša tirelo ya tempeleng di ka se hole selo. Go ka se ke gwa hlaolwa. Naga e gobogile kudu mo e lego gore yo mongwe le yo mongwe yo a phologago—baperisita, bahlanka le beng ba bona, bareki le barekiši—ba swanetše go ya bothopša.
6. Ke ka baka la’ng Jehofa a tloša tšhegofatšo ya gagwe nageng?
6 E le gore go se ke gwa kwelwa thoko, Jesaya o hlalosa kotsi ye e tlago ka botlalo bja yona gomme o hlalosa le lebaka la go tla ga yona ka gore: “Naxa e a lla, ’me e xaloxile; lefase ka moka le a nôtlêxa, ’me le xaloxile; xo nôtlêxa le baxolo ba lefase. Naxa e xoboxa ka ba ba dulaxo mo xo yôna, xe ba sela molaô, bà lahla ditaêlô, bà senya kxwêranô ya neng le neng. Ké tšôna di hlôlêlaxo naxa kotsi ya xo lewa, ’me ba axilexo mo xo yôna ba lefetšwa; beng ba yôna ba a thšungwa, xo šala ba sexo ba kae.” (Jesaya 24:4-6) Ge ba-Isiraele ba be ba newa naga ya Kanana, ba ile ba e hwetša e le “naxa e elaxo mafsi le nose.” (Doiteronomio 27:3) Lega go le bjalo, ba ile ba tšwela pele e le ba ithekgilego ka tšhegofatšo ya Jehofa. Ge ba be ba boloka ditaelo le melao ya gagwe ka potego, naga e be e tla “nea dienywa tša [yona],” eupša ge ba be ba tshela melao ya gagwe, maiteko a bona a go lema naga a be a tla “fêlêla lefêla” gomme naga e be e ka se ba “nthšetšê punô.” (Lefitiko 26:3-5, 14, 15, 20) Thogako ya Jehofa e be e tla ‘ja naga.’ (Doiteronomio 28:15-20, 38-42, 62, 63) Bjale Juda e swanetše go letela thogako yeo.
7. Kgwerano ya Molao e be e tla ba tšhegofatšo bjang go ba-Isiraele?
7 Nywaga e ka bago 800 pele ga mehla ya Jesaya, ba-Isiraele ba ile ba tsena tswalanong ya kgwerano le Jehofa ka go rata gomme ba dumela go e kgomarela. (Ekisodo 24:3-8) Dinyakwa tša kgwerano yeo ya Molao di be di bolela gore ge ba be ba e-kwa melao ya Jehofa, ba be ba tla amogela tšhegofatšo ya gagwe e humilego, eupša ge ba be ba goboša kgwerano ba be ba tla lahlegelwa ke tšhegofatšo ya gagwe gomme ba išwa bothopša ke manaba a bona. (Ekisodo 19:5, 6; Doiteronomio 28:1-68) Kgwerano ye ya Molao yeo e neilwego ka Moše, e be e swanetše go dula e le gona ka nako e sa felego le yeo e sa hlaloswago. E be e tla šireletša ba-Isiraele go fihla ge Mesia a tšwelela.—Ba-Galatia 3:19, 24.
8. (a) Batho ba ile ba “sela molaô” ba ba “bà lahla ditaêlô” bjang? (b) Ke ka ditsela dife “baxolo” e lego ba pele go “nôtlêxa”?
8 Eupša batho ba ile “bà senya kxwêranô ya neng le neng.” Ba tshetše melao yeo ba e neilwego ke Modimo, ba e hlokomologa. Ba ile “bà lahla ditaêlô,” ba latela mekgwa ya molao yeo e fapanego le yeo Jehofa a ba neilego yona. (Ekisodo 22:25; Hesekiele 22:12) Ka gona, batho ba tla tlošwa nageng. Go ka se bontšhwe kgaugelo kahlolong e tlago. Gare ga bao e tlago go ba ba pele go “nôtlêxa” ka baka la go tloša ga Jehofa tšhireletšo le kamogelo ya gagwe e tla ba “baxolo,” bahlomphegi. E le go phethagatša se, ge tshenyego ya Jerusalema e dutše e batamela, pele ba-Egipita gomme ka morago ba-Babele ba dira dikgoši tša Juda balata ba bona. Ka morago, Kgoši Joyakini le ditho tše dingwe tša lapa la bogoši ba gare ga batho ba pele bao ba išwago bothopša Babele.—2 Koronika 36:4, 9, 10.
Lethabo le Tlogela Naga
9, 10. (a) Temo e kgatha tema efe Isiraeleng? (b) Ke eng se se bolelwago ke go ‘dula [ga yo mongwe le yo mongwe] moriting wa morara le wa mogo wa gagwe’?
9 Setšhaba sa Isiraele ke setšhaba sa temo. Go tloga nakong ya ge ba-Isiraele ba tsena Nageng ya Kholofetšo, ba ile ba phela bophelo bja go lema dibjalo le go rua diruiwa. Ka go rialo, temo e tšea sebaka se bohlokwa melaong yeo e neilwego Isiraele. Naga e laelwa go khutša ga kakaretšo ga sabatha nywageng e mengwe le e mengwe e šupago go dumelela gore monono wa mobu o tsošološwe gape. (Ekisodo 23:10, 11; Lefitiko 25:3-7) Menyanya e meraro ya ngwaga le ngwaga yeo setšhaba se laetšwego go e bina e rulaganyeditšwe gore e be ka nako ya dihla tša temo.—Ekisodo 23:14-16.
10 Mašemo a merara a atile nageng ka moka. Mangwalo a lokeletša beine yeo e lego setšweletšwa sa morara e le mpho e tšwago go Modimo yeo e ‘thabišago pelo ya motho.’ (Psalme 104:15) Gore yo mongwe le yo mongwe o ‘dula moriting wa morara le wa mogo wa gagwe,’ go bontšha katlego, khutšo le tšhireletšego ka tlase ga pušo ya Modimo ya go loka. (1 Dikxoši 4:25; Mika 4:4) Sehla se atlegilego sa puno ya morara se lebelelwa e le tšhegofatšo gomme ke lebaka la go opela le go thaba. (Baahlodi 9:27; Jeremia 25:30) Se se fapanego le sona ke sa therešo. Ge merara e pona goba e sa enywe gomme mašemo a merara a fetoga mašoka a meetlwa, ke bohlatse bja gore Jehofa o tlošitše tšhegofatšo ya gagwe—ke nako ya manyami a magolo.
11, 12. (a) Jesaya o swantšha bjang maemo ao a tlago go tlišwa ke kahlolo ya Jehofa? (b) Ke ditebelelo dife tše di nyamišago tšeo Jesaya a di hlalosago?
11 Ka gona, ke mo go swanetšego ge Jesaya a diriša mašemo a merara le ditšweletšwa tša ona go swantšha maemo ao a tlišwago ke go tloša ga Jehofa tšhegofatšo ya gagwe nageng: “Mokxope o mofsa o senyexile, morara o ponne, ba ’pelo tše di bexo di thabile ba’ fêxêlwa. Lethabô la meropa le khutšitše, mexobô ya thlalalô e homotše; xo kxaoditše le lethabô la diletšô. Dipineng xa xo sa nowa morara; ’me sebelá se boxale banwi ba sôna ba kwa sè ba xalakêla. Motse o šetše è le matlawa; nywakô yohle e tswaletšwe, xa e tsênwe. Kwa ntlê xo kwala dillô di-llêla-morara; mathabô ohle a fifetše; lethabô la naxa le ile. Motseng xo šetše thšwalalanô; [gomme dikgoro tša ona di robilwe, ke diphatša, PK].”—Jesaya 24:7-12.
12 Moropa le harepa ke diletšo tše thabišago tšeo di dirišwago go tumiša Jehofa le go bontšha lethabo. (2 Koronika 29:25; Psalme 81:2) Mmino wa tšona o ka se ke wa kwewa mo nakong ye ya kotlo ya Modimo. Go ka se be le dipuno tša lethabo tša merara. Go ka se be le megoo ya lethabo mašopeng a tlogetšwego a Jerusalema, ao dikgoro tša ‘ona di robilwego, e lego diphatša’ le ao nywako ya ona ‘e tswaletšwego’ e le gore go se ke gwa ba le motho yo a ka tsenago. A ditebelelo tše di nyamišago gakaakang bakeng sa baagi ba naga yeo e nonnego ka tlhago!
Mašaledi a “Hlatloša Mantšu a xo Hlalalêla”
13, 14. (a) Melao ya Jehofa mabapi le go buna ke efe? (b) Jesaya o diriša bjang melao ya go buna go bontšha gore ba bangwe ba tla phologa kahlolo ya Jehofa? (c) Le ge go e-na le dihla tše di nyamišago tša teko tše di tlago, ba-Juda ba botegago ba ka kgodišega ka eng?
13 E le gore ba bune mahlware, ba-Isiraele ba hlohlora dihlare ka dikota e le gore dienywa di we. Go ya ka Molao wa Modimo, ga ba dumelelwe go namela makala a dihlare gore ba kge mahlware a šetšego. Le gona ga ba dumelelwa go budutša merara e šetšego ka morago ga ge ba bunne mašemo a bona a merara. Mašaledi a puno a swanetše go tlogelelwa badiidi—“moeng, xoba sešuana, xoba mosadi wa mohlôlôxadi”—gore ba budutše. (Doiteronomio 24:19-21) A ithekgile ka melao ye yeo e tsebjago gabotse, Jesaya o swantšhetša therešo e homotšago ya gore go tla ba le baphologi ba kahlolo ya Jehofa e tlago ka gore: “Xobane mo naxeng le xare xa dithšaba xo byalo ka mola xò hlothwa mohlware, xò budutšwa, merara e kxobile. Še-bao ba hlatloša mantšu a xo hlalalêla borêna bya Morêna, ba tšwa Bodikêla. Byale lena ba Bohlabatšatši, rêtang Morêna; le ba dihlakehlake tša lewatlê, rêtang leina la Morêna Modimo wa Isiraele. Re kwa kua pheletšong ya lefase xò hlaxa difela, xò rêtwa Moloki.”—Jesaya 24:13-16a.
14 Go fo etša ge dienywa tše dingwe di šala sehlareng goba morareng ka morago ga puno, ka gona go tla ba le ba bangwe bao ba šalago ka morago ga go phetha ga Jehofa kahlolo—e lego “xò budutšwa, merara è kxobile.” Bjalo ka ge go begilwe go temana 6, moporofeta o šetše a boletše ka ba a re, “xo šala ba sexo ba kae.” Lega go le bjalo, le ge e le ba sego kae, go swanetše go ba le baphologi ba tshenyego ya Jerusalema le Juda, gomme mašaledi a tla boa bothopša ka morago go tla go dula nageng gape. (Jesaya 4:2, 3; 14:1-5) Le ge batho ba dipelo tše di lokilego ba tla feta dihleng tše di nyamišago tša teko, ba ka kgodišega gore go tla ba le topollo le lethabo ka pele. Baphologi ba tla bona lentšu la Jehofa la boporofeta le phethega gomme ba tla lemoga gore Jesaya e be e le moporofeta wa therešo wa Modimo. Ba tla tlala lethabo ge ba bona phethagalo ya diporofeto tša tsošološo. Ba le kae le kae moo ba tla bego ba phatlalaletše gona—e ka ba dihlakahlakeng tša Mediterranean ka Bodikela, Babele ka “Bohlabatšatši” (Bohlabela), goba lefelong le ge e le lefe la kgole—ba tla reta Modimo ka ge ba šireleditšwe, gomme ba tla opela ka gore: “Xò rêtwa Moloki.”
Kahlolo ya Jehofa ga e Phonyokgwe
15, 16. (a) Jesaya o ikwa bjang ka seo se tlago go diragalela setšhaba sa gabo? (b) Ke eng seo se tlago go wela baagi ba ba sa botegego ba naga?
15 Lega go le bjalo, gona bjale lethabo le fihlile pele ga nako. Jesaya o bušetša batho ba mehleng ya gagwe boemong bja nakong yeo, o re: “’Me nna ke re: Ke hlafetšwe, ke hlafetšwe, joo nna joo! Bahlanoxi ba’ hlanoxa; ba hlanoxa thlanoxô ya bahlanoxi! Lena beng ba naxa, sa lena ké thšoxô, le molete, le morêô. E a tl’o xo thšaba mokxoši wa thšoxô, ó tlo wêla moleteng; e a tšwaxo moleteng, ó tlo tanywa ke morêô. Xobane maroba a lexodimo a tlo bulêxa; methêô ya lefase e tlo šišinyêxa. Lefase le tlo phšatlaxanyetšwa ruri; lefase le tlo thumaxanyetšwa ruri; le tlo šišinyêxa wa xo šišinyêxa. Lefase le tlo phokaêla wa letaxwa; le tlo rutlwa bo-ka-mokutwana, xobane le imêlwa ke bohlôla bya lôna; le tlo wa le se hlwê le tsoxa.”—Jesaya 24:16b-20.
16 Jesaya o nyamišitšwe kudu ke seo se tlago go diragalela setšhaba sa gabo. Boemo bja ditaba bjo bo mo dikologilego bo baka maikwelo a bolwetši le madi-mabe. Bahlanogi ba atile gomme ba bakela baagi ba naga letšhogo. Ge Jehofa a tloša tšhireletšo ya gagwe, baagi ba sa botegego ba Juda ba tla boifa bošego le mosegare. Ba ka se kgonthišege ka maphelo a bona. Kotsi yeo e tlago go ba wela ka baka la go lahla melao ya Jehofa le go hlokomologa bohlale bja Modimo e ka se ke ya phonyokgwa. (Diema 1:24-27) Bošula bo tla tla gaešita le ge bahlanogi nageng ba leka go kgodiša batho gore dilo ka moka di tla loka, ba diriša maaka le bofora go ba hlahla tseleng e yago tshenyegong. (Jeremia 27:9-15) Manaba a tšwago ka ntle a tla tla gomme a ba thopa le go ba iša bothopša. Tše ka moka di nyamiša Jesaya kudu.
17. (a) Ke ka baka la’ng go phonyokga go ka se kgonegego? (b) Ge matla a Jehofa a kahlolo a lokollwa magodimong, naga e tla diragalelwa ke eng?
17 Lega go le bjalo, moporofeta o gapeletšega go tsebiša gore go ka se be le yo a phonyokgago. Kae le kae moo batho ba lekago go tšhabela gona, ba tla swarwa. Ba bangwe ba ka phonyokga bošula bjo bongwe, eupša ba tla welwa ke bjo bongwe—go ka se be le polokego. Go tla fo swana le phoofolo e tsongwago yeo e efogago go wela ka moleteng gomme ya swarwa ke molaba. (Bapiša le Amosi 5:18, 19.) Matla a Jehofa a kahlolo a tla lokollwa magodimong gomme a šišinya metheo ya naga. Naga e phokaela le go wa bjalo ka monna yo a tagilwego, e imelwa ke molato gomme e palelwa ke go tsoga gape. (Amosi 5:2) Kahlolo ya Jehofa e kgonthišeditšwe. Tshenyego e feletšego le kgatakelo di tla wela naga.
Jehofa o tla Buša ka Letago
18, 19. (a) “Madirá a xodimo” a ka ba a bolela’ng, gomme a kgoboketšwa bjang “kxolexong”? (b) Go bonala go tla lebišwa tlhokomelo bjang go “madirá a xodimo” a tla newa tlhokomelo bjang ge “xò fetile matšatši a mantši”? (c) Jehofa o lebiša tlhokomelo bjang go “dikxoši tša lefase mo faseng”?
18 Boporofeta bja Jesaya bjale bo a naba, bo šupa phethagalong ya mafelelo ya morero wa Jehofa: “Mohlang woo Morêna ó tlo sekiša madirá a xodimo kua tletlolo, le dikxoši tša lefase mo faseng. Ba tlo phuthwa byalo ka batlêngwa xe ba išwa moleteng, ba kxonyetšwa kxolexong xore ba tlê ba sekišwê xò fetile matšatši a mantši. Ké mo kxwedi e tl’o xo šexama, ’tšatši la lewa ke dihlong; xobane Morêna wa mašaba ó tlo buša à le thabeng ya Tsione le Jerusalêma; ’me ’kala tša xaxwe tša lebana le letaxô.”—Jesaya 24:21-23.
19 “Madirá a xodimo” a ka bolela “balaola-mafase ba lefsifsi; . . . meôya ya bobe e lexo sebakeng sa xodimo” ya batemona. (Ba-Efeso 6:12) Ba ba bile le tutuetšo e matla go mebušo ya lefase. (Daniele 10:13, 20; 1 Johane 5:19) Pakane ya bona ke go aroša batho go Jehofa le borapeding bja gagwe bjo bo sekilego. Ba ile ba atlega gakaakang go gokeletša Isiraele go latela mekgwa e gobogilego ya ditšhaba tšeo di e dikologilego, ka go rialo ba swanelwa ke kahlolo ya Modimo! Eupša Sathane le batemona ba gagwe ba swanetše go ikarabelela go Modimo ge mafelelong a lebiša tlhokomelo ya gagwe go bona le go babuši ba lefase, “dikxoši tša lefase mo faseng,” bao ba ba tutueleditšego go tsogela Modimo matla le go tshela melao ya gagwe. (Kutollo 16:13, 14) Ge a bolela ka mokgwa wa seswantšhetšo, Jesaya o re ba tla kgoboketšwa gomme “ba kxonyetšwa kxolexong.” Ge “xò fetile matšatši a mantši,” mohlomongwe ge Sathane le batemona ba gagwe (eupša e sego “dikxoši tša lefase mo faseng”) ba lokolotšwe ka nakwana bofelong bja Pušo ya Jesu Kriste ya Nywaga e Sekete, Modimo o tla ba tlišetša kotlo ya mafelelo yeo e ba swanetšego.—Kutollo 20:3, 7-10.
20. Jehofa “ó tšere boxoši” bjang gona neng, bobedi mehleng ya bogologolo le mehleng yeno?
20 Ka gona, karolo ye ya boporofeta bja Jesaya e tlogeletše ba-Juda kgonthišetšo e kgahlišago. Ka nako e swanetšego ya Jehofa, o be a tla wiša Babele ya bogologolo gomme a bušetša ba-Juda nageng ya gabo bona. Ka 537 B.C.E. ge a bontšha matla a gagwe le bogoši bja gagwe ka tsela ye legatong la batho ba gagwe, ba be ba ka botšwa ka mo go nepagetšego gore: “Modimo wa xaxo ó tšere boxoši!” (Jesaya 52:7) Mehleng yeno, Jehofa “ó tšere boxoši” ka 1914 ge a be a hloma Jesu Kriste e le Kgoši Mmušong wa Gagwe wa legodimong. (Psalme 96:10) “Ó tšere boxoši” gape ka 1919 ge a be a bontšha matla a bogoši bja gagwe ka go lokolla Isiraele wa moya bokgobeng go Babele o Mogolo.
21. (a) Ke bjang ‘kgwedi e tlago go šegama, letšatši la lewa ke dihlong’? (b) Ke kgoeletšo efe e kwagalago yeo e tlago go ba le phethagalo ya yona e kgolo-kgolo?
21 Jehofa o tla ‘tšea bogoši’ gape ge a fediša Babele o Mogolo gotee le tshepedišo ka moka e kgopo ya dilo. (Sakaria 14:9; Kutollo 19:1, 2, 19-21) Ka morago ga moo, pušo ya Mmušo wa Jehofa e tla ba e kgahlišago kudu moo kgwedi e tletšego e tagilego bošego goba letšatši le phadimago mosegare wa sekgalela di ka se kego tša bapišwa le yona ka letago. (Bapiša le Kutollo 22:5.) Go bjalo ka ge go ka thwe di tla lewa ke dihlong go ipapetša le letago la Jehofa wa mašaba. Jehofa o tla buša ka mo go phagamego. Matla a gagwe a magolo le letago di tla bonagala go bohle. (Kutollo 4:8-11; 5:13, 14) A tebelelo e kgahlišago gakaakang! Nakong yeo, kgoeletšo ya Psalme 97:1 e tla kwagala lefaseng ka moka phethagalong ya yona e kgolo-kgolo: “Morêna ó a buša! A lefase le hlalalê, xo thabê le dihlakehlake ka boati bya tšôna.”
[Caption on page 262]
Mmino le go thaba di ka se sa hlwa di kwewa nageng
[Caption on page 265]
Ba bangwe ba tla phologa kahlolo ya Jehofa, go fo etša ge dienywa di šala sehlareng ka morago ga puno
[Caption on page 267]
Jesaya o nyamišitšwe kudu ke seo se tlago go wela setšhaba sa gabo
[Caption on page 269]
Letšatši le ge e le kgwedi di ka se ke tša fihlelela Jehofa ka letago