Mebušo e Hlasela Naga ya Kholofetšo
SAMARIA, e lego motse-mošate wa mmušo wa ka leboa wa Isiraele, e ile ya thopša ke ba-Asiria ka 740 B.C.E. Ka go rialo ba-Isiraele ba ile ba wela ka diatleng tša mmuši yo šoro. Asiria e be e le mafelelong a ka leboa melaleng ya Mesopotamia, kgaufsi le Tigris, e lego e nngwe ya dinoka tše dikgolo tša Crescent e Nonnego. Nimirode o ile a thea metse e megolo ya Asiria, e lego Ninife le Kalaga. (Gen 10:8-12) Mehleng ya Salamanasere III, Asiria e ile ya nabela ka bodikela, go ya ditikologong tša Siria le tša ka leboa la Isiraele tšeo di nago le meetse a mantši le tšeo di nonnego.
Ka tlase ga Kgoši Tigilathe-pilesere III (Pul), yo a biditšwego ka leina ka Beibeleng, Asiria e ile ya thoma go gatelela Isiraele. Lesolo la gagwe la tša bohlabani le ile la ba la kgoma Juda go fihla ka borwa. (2Dikx 15:19; 16:5-18) Ge nako e dutše e tšwela pele, “meetse” a mafula a ba-Asiria a ile a tšhologela Juda, a feleletša ka go fihla motseng-mošate wa wona, e lego Jerusalema.—Jes 8:5-8, PK.
Kgoši Sanheribe wa Asiria o ile a hlasela Juda ka 732 B.C.E. (2Dikx 18:13, 14) O ile a thopa gomme a hula metse e 46 ya Juda, go akaretša le Lakisi, yeo e bego e agilwe ka morero kua Šefela. Bjalo ka ge mmapa o bontšha, seo se ile sa dira gore madira a gagwe a be ka morago ga Jerusalema, ka go rialo a dikanetše motse-mošate wa Juda. Dipegong tša gagwe tša histori, Sanheribe o ile a ikgantšha ka gore o ile a swara Hiskia “bjalo ka nonyana e lego ka sefong,” eupša dipego tša Asiria di phema go bolela ka go fedišwa ga madira a Sanheribe ke morongwa wa Modimo.—2Dikx 18:17-36; 19:35-37.
Matšatši a Mmušo wa Asiria a be a badilwe. Ba-Mede bao ba bego ba dula naga-dimong e nago le dithabana yeo ga bjale e lego Iran, ba ile ba thoma go lwa le mašalela a madira a Asiria. Seo se ile sa dira gore Asiria e se sa lebiša tlhokomelo ya yona go diprofense tša yona tša ka bodikela, tšeo le tšona di ilego tša thoma go rabela. Ka nako e swanago, ba-Babele ba be ba matlafala, ba ba ba thopa motse wa Asuri. Ka 632 B.C.E., Ninife—“motse wa madi”—e ile ya thopša ke ditšhaba tšeo di dirilego kwano tša ba-Babele, ba-Mede le ma-Scythia, e lego batho ba ratago ntwa ba tšwago ka leboa la Lewatle le Leso. Se se ile sa phethagatša diporofeto tša Nahume le Tsefanya.—Nah 3:1; Tsef 2:13.
Asiria e ile ya fenyetšwa kua Harane. Ba hlaselwa ke madira ao a ikemišeditšego a ba-Babele, ba-Asiria ba ile ba leka go lwa go fihlela ba hwetša thušo e tšwago Egipita. Eupša ge a be a lebile leboa, Farao Neko o ile a thibelwa ke Kgoši Josia wa Juda kua Megido. (2Kor 35:20) Ge mafelelong Neko a fihla Harane, selemo e be e le ngwagola—Mmušo wa Asiria o be o šetše o wele.
Mmušo wa Babele
O tlelwa ke motse ofe ka kgopolong ya gago ge o e-kwa polelwana e rego “dirapa tša thabeng ya maitirelo”? Babele, motse-mošate wa mmušo wa lefase woo o bitšwago ka lona leina leo le woo o boletšwego ka tsela ya boporofeta e le tau e nago le diphego. (Dan 7:4) Motse o be o tumile ka lehumo la wona, tša kgwebo le go ata ga bodumedi le bolepi bja dinaledi. Mmušo o be o hlomilwe molaleng o tletšego mohlaka wa ka borwa bja Mesopotamia, gare ga noka ya Tigris le ya Eforate. Motse o be o le ka mahlakoreng ka bobedi a noka ya Eforate, gomme maboto a wona a ile a o dira gore o bonale o sa fenyege.
Ba-Babele ba ile ba aga ditsela tša kgwebo go phuleletša leganateng leo le tletšego ka mafsika la leboa la Arabia. Lebakeng le lengwe, Kgoši Nabonidus o be a dula Thema, a tlogela Belesatsara gore a buše Babele.
Babele e ile ya hlasela Kanana ka makga a mararo. Ka morago ga gore Nebukadinetsara a fenye ba-Egipita o šoro kua Karakemisi ka 625 B.C.E., ba-Babele ba ile ba leba ka borwa go la Hamathi, moo ba ilego ba buša ba fenya ba-Egipita bao ba bego ba boela morago. Ka morago ga moo ba-Babele ba ile ba tšwela pele ba leba ka lebopong go fihla moeding wa Egipita, ba tšama ba fediša Asikaloni. (2Dikx 24:7; Jer 47:5-7) Nakong ya ntwa ye, Juda e ile ya ba ka tlase ga Babele.—2Dikx 24:1.
Kgoši Joyakima wa Juda o ile a rabela ka 618 B.C.E. Ke moka Babele e ile ya romela madira a dinaga tša kgaufsi gore di lwe le Juda, gomme madira a Babele ka noši a ile a dikanetša le go fenya Jerusalema. Nakwana ka morago ga moo, ka go gweranya mmušo wa gagwe le wa Egipita, Kgoši Tsedekia o ile a dira gore ba-Babele ba befelelwe Juda o šoro. Ba ile ba hlasela gape gomme ba thoma go senya metse ya Juda. (Jer 34:7) Mafelelong, Nebukadinetsara o ile a dira gore madira a gagwe a lebiše tlhokomelo go Jerusalema, a e fenya ka 607 B.C.E.—2Kor 36:17-21; Jer 39:10.
[Lepokisi go letlakala 23]
DIPUKU TŠA BEIBELE GO TLOGA NAKONG YE:
Hosea
Jesaya
Mika
Diema (karolo ya yona)
Tsefanya
Nahume
Habakuku
Dillo tša Jeremia
Obadya
Hesekiele
Dikxoši 1 le 2
Jeremia
[Mmapa go letlakala 23]
(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)
Babylonian/Assyrian Empires
Mmušo wa Asiria
B4 Memfise (Nofo)
B4 Soane
B5 EGIPITA
C2 TSIPERO (CYPRUS) (KHITHIMA)
C3 Sidone
C3 Tiro
C3 Megido
C3 Samaria
C4 Jerusalema
C4 Asekeloni
C4 Lakisi
D2 Harane
D2 Karakemisi
D2 Arapadi
D2 Hamathi
D3 Ribila
D3 SIRIA
D3 Damaseko
E2 Gosana
E2 MESOPOTAMIA
F2 MINI
F2 ASIRIA
F2 Khorsabad
F2 Ninife
F2 Kalaga
F2 Asuri
F3 BABYLONIA
F3 Babele
F4 KALADEA
F4 Ereke
F4 Uri
G3 Susani
G4 ELAMA
Mmušo wa Babele
C3 Sidone
C3 Tiro
C3 Megido
C3 Samaria
C4 Jerusalema
C4 Asekeloni
C4 Lakisi
D2 Harane
D2 Karakemisi
D2 Arapadi
D2 Hamathi
D3 Ribila
D3 SIRIA
D3 Damaseko
D5 Thema
E2 Gosana
E2 MESOPOTAMIA
E4 ARABIA
F2 MINI
F2 ASIRIA
F2 Khorsabad
F2 Ninife
F2 Kalaga
F2 Asuri
F3 BABYLONIA
F3 Babele
F4 KALADEA
F4 Ereke
F4 Uri
G3 Susani
G4 ELAMA
[Mafelo a mangwe]
G2 MEDA
Ditsela tše Kgolo(Bona kgatišo)
[Bodiba bja meetse]
B3 Lewatle la Mediterranean (Lewatle le Legolo)
C5 Lewatle le Lehwibidu
H1 Lewatle la Caspian
H5 Kgogometšane ya Peresia
[Dinoka]
B5 Nile
E2 Eforate
F3 Tigris
[Seswantšho go letlakala 22]
Mmoto wa Lakisi
[Seswantšho go letlakala 22]
Seswantšho sa Megido ya bogologolo
[Seswantšho go letlakala 23]
Seswantšho se se thadilwego sa dirapa tša dithabeng tša maitirelo tša Babele