Ba Lehlogonolo Ke Bao Ba Neago Modimo Letago
“Di tlo tla tša Xo khunamêla tša rêta leina la xaxo.”—PSALME 86:9.
1. Ke ka baka la’ng re kgona go nea Modimo letago ka ditsela tšeo di fetago yeo tlholo e sa phelego e ka dirago ka yona?
JEHOFA o swanelwa ke tumišo e tšwago tlholong ya gagwe ka moka. Gaešita le ge tlholo ya gagwe yeo e sa phelego e mo nea letago ka setu, rena batho re na le bokgoni bja go nea mabaka, go kwešiša, go bontšha tebogo le go rapela. Ka gona, mopsalme o bolela le rena ge a re: “Lena mafase ohle, thabêlang Modimo ka mekxolokwane. Hlabang sefela sa borêna bya ’ina la xaxwe, xodišang bothakxa bya ’thêtô tša xaxwe.”—Psalme 66:1, 2.
2. Ke bomang bao ba arabetšego taelong ya go nea leina la Modimo letago, gomme ka baka la’ng?
2 Bontši bja batho bo gana go dumela Modimo goba go mo nea letago. Lega go le bjalo, dinageng tše 235, Dihlatse tša Jehofa tša ka godimo ga dimilione tše tshela di bontšha gore di bona ‘dika tše di sa bonwego’ tša Modimo ka dilo tšeo a di dirilego le gore di ‘kwele’ bohlatse bja setu bja tlholo. (Ba-Roma 1:20; Psalme 19:2, 3) Ka go ithuta Beibele, le bona ba kgonne gape go tseba Jehofa le go mo rata. Psalme 86:9, 10 e boletše e sa le pele gore: “Dithšaba tšohle tše O di dirilexo di tlo tla tša Xo khunamêla tša rêta leina la xaxo. Xobane e moxolo ké Wêna Modira-matete; Modimo ké Wêna Ò nnoši.”
3. Ke bjang “lešaba le lexolo” le ‘hlankelago mosegare le bošego’?
3 Ka mo go swanago Kutollo 7:9, 15 e hlalosa “lešaba le lexolo” la barapedi le ‘hlankela Modimo mosegare le bošego le le ntlong e kgethwa ya gagwe.’ Ga se gore Modimo o nyaka ka go lebanya go tumišwa ke bahlanka ba gagwe ka go se kgaotše, eupša barapedi ba gagwe ke mokgatlo wa lefaseng ka bophara. Ka gona ge e le bošego dinageng tše dingwe, bahlanka ba Modimo ka lehlakoreng le lengwe la lefase ba swaregile ka go nea bohlatse. Ka gona go ka bolelwa gore le ka mohla letšatši ga le sobele go bao ba neago Jehofa letago. Go se go ye kae, “tšohle tše di bušaxo môya” di tla phagamiša mantšu a tšona e le gore di tumiše Jehofa. (Psalme 150:6) Lega go le bjalo, ke’ng seo re le motho ka o tee ka o tee re ka tšwago re se dira bakeng sa go nea Modimo letago? Ke ditlhohlo dife tšeo re ka lebeletšanago le tšona? Le gona ke ditšhegofatšo dife tšeo di letetšego bao ba neago Modimo letago? E le go araba dipotšišo tše, anke re ahla-ahleng pego ya Beibele ya mabapi le leloko la ba-Isiraele la Gada.
Tlhohlo ya Bogologolo
4. Ke tlhohlo efe yeo leloko la Gada le bego le lebeletšane le yona?
4 Pele ga ge di ka tsena Nageng ya Kholofetšo, ditho tša leloko la Isiraele la Gada di ile tša kgopela gore di dumelelwe go dula nageng ya mafulo ya ka bohlabela bja Jorodane. (Numeri 32:1-5) Go dula moo go be go tla bolela go lebeletšana le ditlhohlo tše dikgolo. Meloko ya ka bodikela e be e tla šireletšwa ke Moedi wa Jorodane—lepheko la tlhago la go thibela tlhaselo ya madira. (Jošua 3:13-17) Lega go le bjalo, mabapi le dinaga tša ka bohlabela bja Jorodane, The Historical Geography of the Holy Land, yeo e ngwadilwego ke George Adam Smith e re: “Ka moka ga [tšona] ke tša mphaphathi, ga di na lepheko le ge e le lefe leo le šitišago godimo ga naga-dimo e kgolo ya Arabia. Ka baka leo ka mehla ba be ba lebeletšane le go hlaselwa ke bahloka-šope bao ba swerwego ke tlala, bao ba bangwe ba bona ba bego ba ba šwahlela ngwaga o mongwe le o mongwe bakeng sa mafulo.”
5. Jakobo o ile a kgothaletša ditlogolwana tša Gada go arabela bjang ge di hlaselwa?
5 Leloko la Gada le be le tla lebeletšana bjang ka katlego le kgateletšo e bjalo e sa felego? Nywaga-kgolo pejana, boporofeteng bja gagwe bja ge a be a le kgaufsi le go hwa, rakgolokhukhu wa bona Jakobo o ile a bolela e sa le pele gore: “Gada, bašwahledi ba tlo mo kata; ’me yêna o tlo ba raka a ba kata.” (Genesi 49:19) Go fo lebelela mantšu ao go ka bonagala e le mo go nyamišago. Lega go le bjalo, ge e le gabotse a be a šupa taelong ya gore ba-Gada ba itwele. Jakobo o ile a ba kgonthišetša gore ge e ba ba dirile bjalo, bahlasedi ba bona ba be ba tla boela morago ba lewa ke dihlong, moo ba-Gada ba bego ba tla ba hlomara ka mo go tseneletšego.
Ditlhohlo Borapeding bja Rena Lehono
6, 7. Ke bjang boemo bja Bakriste lehono bo swanago le bjola bja ba leloko la Gada?
6 Ka go swana le leloko la Gada, lehono Bakriste ba lebeletšane le dikgateletšo le merwalo ya tshepedišo ya Sathane; ga go na tšhireletšo ya mohlolo yeo e tla re šireletšago go kataneng le tšona. (Jobo 1:10-12) Ba bantši ba rena ba swanetše go lebeletšana le dikgateletšo tša go tsena sekolo, tša go iphediša le tša go godiša bana. Ga se ra swanela go tšeela fase dikgateletšo tša motho ka noši. Ba bangwe ba swanetšwe ke go kgotlelela “phatša nameng,” yeo e lego ka sebopego sa bogole bjo šoro goba bolwetši. (2 Ba-Korinthe 12:7-10) Ba bangwe ba tshwenywa ke maikwelo a go inyatša. “Matšatši a mabe” a botšofadi a ka šitiša Bakriste ba ba tšofetšego go hlankela Jehofa ka mafolofolo ao ba kilego ba ba le ona.—Mmoledi 12:1.
7 Le gona moapostola Paulo o re gopotša gore “re lwa le meôya ya bobe e lexo sebakeng sa xodimo.” (Ba-Efeso 6:12) Ka mehla re lebeletšana le “môya wa lefase,” e lego moya wa borabele le wa go goboga boitshwarong woo Sathane le batemona ba gagwe ba o kgothaletšago. (1 Ba-Korinthe 2:12; Ba-Efeso 2:2, 3) Ka go swana le Lota yo a boifago Modimo, rena lehono re ka tenwa goba ra gateletšwa ke dilo tša boitshwaro bjo bo gobogilego tšeo batho bao ba re dikologilego ba di bolelago le go di dira. (2 Petro 2:7) Le gona re lebeletšane le tlhaselo e lebanyago ya Sathane. Sathane o lwa le mašaledi a batlotšwa, “ba ba xomaretšexo melaô ya Modimo ba ba naxo le bohlatse bya Jesu Kriste.” (Kutollo 12:17) “Dinku tše dingwê” tša Jesu le tšona di lebeletšana le tlhaselo ya Sathane ka sebopego sa dithibelo le ditlaišo.—Johane 10:16.
Na re Swanetše go Ineela Goba go Itwela?
8. Re swanetše go arabela bjang ditlhaselong tša Sathane, gomme ka baka la’ng?
8 Re swanetše go arabela bjang ditlhaselong tša Sathane? Ka go swana le leloko la bogologolo la Gada, re swanetše go ba matla moyeng gomme re itwele ka go dumelelana le ditlhahlo tša Modimo. Ka manyami, ba bangwe ba thomile go ineela ka tlase ga dikgateletšo tša bophelo, ba hlokomologa boikarabelo bja bona bja moya. (Mateo 13:20-22) Hlatse e nngwe e ile ya bolela se mabapi le lebaka leo ka lona palo ya bao ba bago gona dibokeng phuthegong ya gabo e bego e fokotšegile: “Bana babo rena ba tloga ba lapa. Ka moka ga bona ba tloga ba gateletšegile.” Ka kgonthe, batho lehono ba na le mabaka a mantši a go lapa. Ka go rialo, go bonolo go lebelela borapedi bja Modimo e le e nngwe ya dikgateletšo, tlamo e boima. Eupša na yeo ke pono e botse goba yeo e nepagetšego?
9. Ke bjang go rwala joko ya Kriste go lebišago tapologong?
9 Ela hloko seo Jesu a se boditšego mašaba a mehleng ya gagwe ao ka mo go swanago a bego a gateleditšwe ke dikgateletšo tša bophelo: “Tlang xo Nna bohle ba Le lapišitšwexo, ba Le imêlwaxo; Nna ke tlo Le khutšiša.” Na Jesu o ile a šišinya gore tapološo e be e tla tla ka go fokotša ga motho tirelo ya gagwe go Modimo? Ka mo go fapanego, Jesu o itše: “Le ithwešê yoko ya-ka, Le rutwê ke Nna; xobane ke yo boló le wa pelo e kokobetšexo; ’me Le tlo hwetša khutšô ya meôya ya lena.” Joko ke foreimi ya kota goba ya tšhipi yeo e dumelelago motho goba phoofolo go rwala morwalo o boima. Ka gona, ke ka baka la’ng motho le ge e le ofe a ka nyaka go amogela joko e bjalo? Na ga se ra ‘lapa’? Ee, eupša temana ya Segerika e ka balega gape ka gore: “Tsenang le nna ka tlase ga joko ya-ka.” E fo nagana: Jesu o ithapela go re thuša go goga morwalo wa rena! Ga go nyakege gore re dire bjalo ka matla a rena ka noši.—Mateo 9:36; 11:28, 29; mongwalo wa ka tlase wa NW; 2 Ba-Korinthe 4:7.
10. Ke’ng seo se tlišwago ke maiteko a rena a go nea Modimo letago?
10 Ge re rwala joko ya go ba barutiwa, re lwa le Sathane. Jakobo 4:7 e holofetša gore: “Le lwê le Diabolo, ’me ó tlo Le thšaba.” Se ga se bolele gore go dira bjalo go bonolo. Go hlankela Modimo go bolela go dira boiteko bjo bogolo. (Luka 13:24) Eupša Beibele e bolela kholofetšo ye go Psalme 126:5: “Ba xo byala ka mexôkxô ba tlo buna ka mekxolokwane.” Ee, ga re rapele Modimo yo a se nago tebogo. “Ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa,” e bile o šegofatša bao ba mo neago letago.—Ba-Hebere 11:6.
Go Nea Modimo Letago re le Baboledi ba Mmušo
11. Ke bjang bodiredi bja tšhemo bo šomago e le tšhireletšo malebana le ditlhaselo tša Sathane?
11 Jesu o laetše gore: “Ké xôna yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa.” Modiro wa boboledi ke tsela e kgolo ya go nea Modimo “sedimo sa thêtô.” (Mateo 28:19; Ba-Hebere 13:15) Go ‘dula re itlemeletše dinaong ka go phafogela ebangedi ya khutšo’ ke karolo ya bohlokwa ya “dithlamô tšohle”—tšhireletšo ya rena malebana le ditlhaselo tša Sathane. (Ba-Efeso 6:11-15) Go tumiša Modimo bodireding bja tšhemo ke tsela e botse ya go fepa tumelo ya rena. (2 Ba-Korinthe 4:13) Bo re thuša gore re tloše dikgopolo tše di fošagetšego ka menaganong ya rena. (Ba-Filipi 4:8) Go tšea karolo bodireding bja tšhemo go re nea sebaka sa go thabela bogwera bjo bo agago le barapedi-gotee le rena.
12, 13. Go tšea karolo ka mehla bodireding bja tšhemo go ka hola malapa bjang? Bontšha.
12 Le gona modiro wa boboledi e ka ba modiro o kgahlišago wa lapa. Ke therešo gore bana ba nyaka boitapološo bjo bo leka-lekanego. Lega go le bjalo, nako yeo le e tšeago le le lapa bodireding bja tšhemo ga se ya swanela go ba modiro o thata. Batswadi ba ka o dira gore e be o thabišago kudu ka go tlwaetša bana ba bona go ba bao ba atlegago bodireding. Na bana ga ba na tshekamelo ya go thabela dilo tšeo ba di dirago gabotse? Ka go bontšha teka-tekano, go se nyake mo gontši go bana go feta seo ba ka se kgonago, batswadi ba ka ba thuša go hwetša lethabo bodireding.—Genesi 33:13, 14.
13 Go oketša moo, lapa leo le tumišago Modimo le le gotee le aga ditswalano tša kgaufsi. Ela hloko kgaetšedi yo mongwe yo a ilego a tlogelwa ke monna wa gagwe yo a sa dumelego gomme a tlogelwa le bana ba bahlano. Ka go rialo o ile a lebeletšana le tlhohlo ya go šoma mošomo wa boiphedišo le go nea bana ba gagwe dilo tše di bonagalago. Na o be a lapile kudu moo a ilego a hlokomologa dikgahlego tša moya tša bana ba gagwe? O gopola gore: “Ke ile ka ithuta Beibele le dikgatišo tša Beibele ka mafolofolo gomme ka leka go diriša seo ke se badilego. Ka mehla ke be ke e-ya le bana dibokeng le bodireding bja ntlo le ntlo. Mafelelo a maiteko a-ka e bile afe? Bana ba bahlano ka moka ba kolobeditšwe.” Ka mo go swanago go tšea karolo ka mo go tletšego bodireding go ka go thuša maitekong a gago a go godiša bana ba gago “ka xo ba ruta le xo ba eletša tša Morêna.”—Ba-Efeso 6:4.
14. (a) Bana ba ka nea Modimo letago bjang sekolong? (b) Ke’ng seo se ka thušago bafsa gore ba se be le “masêmê ka Ebangedi”?
14 Lena bana, ge e ba le dula nageng yeo molao o dumelelago se, na le nea Modimo letago ka go nea bohlatse sekolong, goba na le dumelela poifo ya go boifa batho e le šitiša? (Diema 29:25) Hlatse ya nywaga e 13 ya kua Puerto Rico e ngwala gore: “Le ka mohla ga se ka ka ka ikwa ke lewa ke dihlong tša go nea bohlatse sekolong ka gobane ke a tseba gore ye ke therešo. Ka mehla ka klaseng ke emiša letsogo gomme ka bolela seo ke ithutilego sona ka Beibeleng. Ge ke hwetša sebaka, ke ya bokgobapukung gomme ka bala puku ya Dipotšišo tša Bafsa.”a Na Jehofa o šegofaditše maiteko a gagwe? O bega gore: “Ka dinako tše dingwe bao ke tsenago le bona ka klaseng ba mpotšiša dipotšišo gaešita le go kgopela kopi ya puku ye.” Ge e ba o be o dutše o dika-dika tabeng ye, mohlomongwe o swanetše go ikgonthišetša “se e lexo thatô ya Modimo, e lexo se botse le se se kxahlišaxo, se e lexo sa botlalô” ka thuto e tseneletšego ya motho ka noši. (Ba-Roma 12:2) Ge o kgodišegile gore seo o ithutilego sona ke therešo, le ka mohla o ka se be le “masêmê ka Ebangedi.”—Ba-Roma 1:16.
‘Mojako o Bulegilego’ wa Tirelo
15, 16. Ke ‘mojako ofe o mogolo wo o išago modirong’ woo Bakriste ba bangwe ba tsenego ka wona, gomme go bile le ditšhegofatšo dife?
15 Moapostola Paulo o ngwadile gore ‘ke bulegetšwe ke mojako o mogolo wo o išago modirong.’ (1 Ba-Korinthe 16:9) Na maemo a gago a ka go dumelela go tsena ka mojako o išago modirong? Ka mohlala, go tšea karolo bodireding bja bobulamadibogo bja ka mehla goba bja go thuša go akaretša go neela diiri tše 70 goba tše 50 ka kgwedi modirong wa boboledi. Ke therešo gore babulamadibogo ba tšeelwa godimo ke Bakriste-gotee le bona ka baka la tirelo ya bona ya potego. Eupša taba ya gore ba diriša nako e oketšegilego bodireding ga e ba dire gore ba ikwe ba phagametše bana babo bona le dikgaetšedi. Go e na le moo, ba hlagolela boemo bja kgopolo bjo bo kgothaleditšwego ke Jesu ka gore: “Xa re bahlanka ba selô, re fil’o dira tše re swanetšexo xo di dira.”—Luka 17:10.
16 Bobulamadibogo bo nyaka boitayo, go ba le thulaganyo le go ikemišetša go dira boikgafo. Lega go le bjalo, ditšhegofatšo ke tšeo di swanelwago ke seo. Mmulamadibogo yo mofsa yo a bitšwago Tamika o re: “Go kgona go ratha Lentšu la Modimo la therešo ka go se kgopamiše ke tšhegofatšo ya kgonthe. Ge o bula madibogo o diriša Beibele kudu. Gabjale ge ke e ya ka ntlo le ntlo, nka nagana ka mangwalo ao a swanetšego mong wa ntlo yo mongwe le yo mongwe.” (2 Timotheo 2:15) Mmulamadibogo yo a bitšwago Mica o re: “Go bona tsela yeo ka yona therešo e kgomago maphelo a batho ke tšhegofatšo e nngwe e makatšago.” Mofsa yo a bitšwago Matthew le yena ka mo go swanago o bolela ka lethabo la go “bona motho a amogela therešo. Ga go na mohuta o mongwe wa lethabo wo o ka tšeelago wo sebaka.”
17. Ke bjang Mokriste yo mongwe a ilego a fenya maikwelo a fošagetšego mabapi le bobulamadibogo?
17 Na o ka nagana ka go tsena ka mojako wa bobulamadibogo? Mohlomongwe o tla rata go dira bjalo eupša o ikwa o sa swanelege. Kgaetšedi yo mofsa yo a bitšwago Kenyatte o dumela ka gore: “Ke be ke e-na le maikwelo a fošagetšego ka bobulamadibogo. Ke be ke ikwa ke se na bokgoni bja go dira bjalo. Ke be ke sa tsebe go lokišeletša matseno goba go nea mabaka ka Mangwalo.” Lega go le bjalo, bagolo ba ile ba abela kgaetšedi yo e lego mmulamadibogo yo a godilego moyeng go šoma le yena. Kenyatte o gopola gore: “E be e le mo go thabišago go šoma le yena. Seo se ile sa ntira gore ke nyake go tšea bobulamadibogo.” Mohlomongwe ka go hwetša kgothatšo le tlwaetšo, le wena o tla “nyaka go bula madibogo.”
18. Ke ditšhegofatšo dife tšeo di ka tlelago bao ba tsenelago tirelo ya boromiwa?
18 Bobulamadibogo bo ka bula mojako o lebišago ditokelong tše dingwe tša tirelo. Ka mohlala, banyalani ba bangwe ba ka swanelegela tlwaetšo ya boromiwa gore ba romelwe go dira boboledi nageng e šele. Baromiwa ba swanetše go tlwaelana le naga e mpsha, mohlomongwe leleme le lefsa, setšo se sefsa le dijo tše difsa. Eupša ditšhegofatšo di dira gore mathata a bjalo a bonagale e se selo. Mildred, moromiwa yo a nago le phihlelo wa kua Mexico o re: “Ga se ka ka ka itshola ka baka la phetho ya-ka ya go ba moromiwa. Ke selo seo e bego e dutše e le kganyogo ya-ka go tloga ge ke be ke le mosetsanyana.” O thabetše ditšhegofatšo dife? “Kua gae go be go le thata go hwetša thuto ya Beibele. Mo, ke bile le barutwana ba go fihla go ba bane ka nako e tee bao ba thomago go ya tirelong ya tšhemo!”
19, 20. Ke bjang tirelo ya Bethele, tirelo ya ditšhaba-tšhaba le Sekolo sa Tlwaetšo ya Bodiredi di tlišeditšego ba bantši ditšhegofatšo?
19 Le gona ditšhegofatšo tše di humilego di tlela bao ba lego tirelong ya Bethele diofising tša makala a Dihlatse tša Jehofa. Sven, ngwanabo rena yo mofsa yo a hlankelago Jeremane, o bolela ka modiro wa gagwe wa Bethele gore: “Ke ikwa ke dira selo se itšego seo se nago le mohola wa ka mo go sa felego. Nkabe ke ile ka diriša bokgoni bja-ka lefaseng. Eupša go be go tla swana le go tsenya tšhelete pankeng yeo e lego kgaufsi le go wa.” Ke therešo gore go hlankela o le moithapi yo a sa godišwego go akaretša boikgafo. Eupša Sven o re: “Ge o e-ya gae, o a tseba gore selo se sengwe le se sengwe seo o se dirilego letšatši leo o se diretše Jehofa. Le gona seo se go nea maikwelo a ‘kgahlišago.’”
20 Bana babo rena ba bangwe ba thabetše tšhegofatšo ya tirelo ya ditšhaba-tšhaba, go šoma go agweng ga makala dinageng dišele. Banyalani ba bangwe bao ba hlanketšego dikabelong tše seswai tša dinageng dišele ba ngwadile gore: “Bana babo rena mo ba a kgahliša. E tla ba mo go kwešago pelo bohloko go tloga—e tla ba e le lekga la boseswai dipelo tša rena di kwešwa ‘bohloko.’ Re bile le phihlelo e kgahlišago gakaakang!” Ke moka go na le Sekolo sa Tlwaetšo ya Bodiredi. Se nea tlwaetšo ya moya go bana babo rena ba sa nyalago bao ba swanelegago. Sealoga se sengwe se ngwadile gore: “Go thata go nna go bolela ka mantšu tsela ya go le leboga bakeng sa sekolo se bjalo se se kgahlišago. Ke mokgatlo ofe o mongwe wo o ka dirago boiteko bjo bogolo gakaakaa bakeng sa go nea tlwaetšo?”
21. Ke tlhohlo efe yeo Bakriste ka moka ba lebeletšanego le yona tirelong ya bona go Modimo?
21 Ee, mejako e mentši ya modiro e bulegile. Ke therešo gore bontši bja rena ga re kgone go hlankela Bethele goba nageng e šele. Jesu ka noši o ile a dumela gore Bakriste ba tla tšweletša dipalo tše di fapa-fapanego tša “dienywa” ka baka la maemo a fapa-fapanego. (Mateo 13:23) Ka gona, tlhohlo yeo re lebeletšanego le yona bjalo ka Bakriste ke go diriša maemo a rena gabotse—go tšea karolo ka mo go tletšego tirelong ya Jehofa go ya kamoo maemo a rena a dumelago. Ge re dira seo, re nea Jehofa letago, gomme re ka kgonthišega gore o thabile. Nagana ka Ethel, kgaetšedi yo a tšofetšego yo a dulago legaeng la bao ba sa kgonego go itlhokomela. O nea bohlatse ka mehla go badudi-gotee le yena legaeng la gagwe gomme o tšea karolo go neeng bohlatse ka mogala. Go sa šetšwe mafokodi a gagwe, o dira tirelo ya gagwe ka pelo ka moka.—Mateo 22:37.
22. (a) Ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka neago Modimo letago? (b) Ke nako efe e kgahlišago yeo e re letetšego?
22 Lega go le bjalo, gopola gore modiro wa boboledi ke feela tsela e nngwe yeo ka yona re neago Jehofa letago. Ka go bea mohlala boitshwarong bja rena le ponagalong ya rena ge re le mešomong ya rena, sekolong le ka gae, re thabiša pelo ya Jehofa. (Diema 27:11) Diema 28:20 e holofetša gore: “Monna-mmôtexi ó tlo huma thšexofatšô.” Ka go rialo re swanetše go ‘bjala ka boati’ tirelong ya rena go Modimo, re tseba gore re tla buna ditšhegofatšo tše dintši. (2 Ba-Korinthe 9:6) Ge re dira bjalo, re tla ba le tokelo ya go phela nakong yeo e kgahlišago ya ge “tšohle tše di bušaxo môya” di tla be di nea Jehofa letago leo le mo swanelago e le ka kgonthe!—Psalme 150:6.
[Mengwalo ya ka tlase]
a Puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše di Šomago e gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.
[Caption on page 15]
Go etša ge ba-Gada ba ile ba lwa le bathopi ba dithoto, Bakriste ba swanetše go lwa malebana le ditlhaselo tša Sathane
[Caption on page 17]
Re thabela bogwera bjo bo agago ge re le bodireding bja tšhemo
[Caption on page 18]
Bobulamadibogo bo ka bula mojako o išago ditokelong tše dingwe tša tirelo, go akaretša:
1. Tirelo ya ditšhaba-tšhaba
2. Tirelo ya Bethele
3. Tirelo ya boromiwa
Na o a Gopola?
• Ke bjang batho ba Modimo ba hlankelago Jehofa “mosexare le bošexo”?
• Ke tlhohlo efe yeo ba leloko la Gada ba ilego ba lebeletšana le yona, gomme seo se ruta Bakriste eng lehono?
• Ke bjang bodiredi bja tšhemo bo šomago e le tšhireletšo malebana le ditlhaselo tša Sathane?
• Ke ‘mojako ofe o bulegilego’ woo ba bangwe ba tsenego ka ona, gomme ba thabetše ditšhegofatšo dife?