Dula o Phafogile, go Etša Jeremia
“[Nna Jehofa] ke dula ke phafogetše lentšu la ka gore ke le phethe.”—JER. 1:12.
1, 2. Ke ka baka la’ng go ‘dula ga Jehofa a phafogile’ go bapišwa le ga sehlare sa moalmonte?
MEBOTONG ya Libanoni le Isiraele, se sengwe sa dihlare tšeo e bago tša mathomo go hloga ke sehlare sa moalmonte. Matšoba a sona a mabotse a mapinki le a mašweu a thoma go hloga mafelelong a January goba mathomong a February. Leina la sehlare se ka Seheberu le bolela gore “sephafoši.”
2 Ge Jehofa a be a kgetha Jeremia gore e be moporofeta wa gagwe, seka se sa moalmonte se ile sa dirišwa ka mo go swanetšego go bontšha taba e bohlokwa. Ge moporofeta yo a be a thoma bodiredi bja gagwe, o ile a ba le pono moo a ilego a bona lehlogedi la sehlare seo. Pono yeo e be e bolela’ng? Jehofa o hlalositše gore: “Ke dula ke phafogetše lentšu la ka gore ke le phethe.” (Jer. 1:11, 12) Go fo swana le ge go ka thwe sehlare sa moalmonte se phafoga ka pela, Jehofa le yena ka tsela ya seswantšhetšo o be a “tsoga . . . e sa le ka masa” gore a rome baporofeta ba gagwe go yo lemoša batho ba gagwe mabapi le ditlamorago tša go se kwe. (Jer. 7:25) O be a sa khutše—a dula a ‘phafogile’—go fihlela lentšu la gagwe la boporofeta le phethagala. Ka 607 B.C.E., ka nako e beilwego ya maleba, Jehofa o ile a ahlola setšhaba sa Juda sa bahlanogi.
3. Ke’ng seo re ka kgodišegago ka sona mabapi le Jehofa?
3 Le lehono, Jehofa o phafogile, o šeditše gore a phethe thato ya gagwe. Ga go kgonege gore a hlokomologe phethagalo ya seo lentšu la gagwe le se bolelago. Go šetša ga Jehofa go go kgoma bjang? Na o a dumela gore ngwageng wo wa 2011, Jehofa o “phafogetše” go phethagatša dikholofetšo tša gagwe? Ge e ba re sa kgodišege ka tsela le ge e le efe ka dikholofetšo tša Jehofa tše di kgonthišeditšwego, ga bjale ke nako ya gore re phafoge ge e ba re ka ba re otsela moyeng. (Baroma 13:11) Ka ge e le moporofeta wa Jehofa, Jeremia o ile a dula a phafogile. Go hlahloba kamoo Jeremia a ilego a dula a phafogile le lebaka leo le dirilego gore a dule a phafogetše kabelo yeo Modimo a mo neilego yona, go tla re thuša go bona kamoo re ka kgotlelelago ka gona modirong wo woo Jehofa a re neilego wona.
Molaetša o Akgofilego
4. Jeremia o ile a lebeletšana le ditlhohlo dife ge a be a tsebatša molaetša wo a o neilwego gomme ke’ng seo se bego se dira gore molaetša wo e be wo o akgofilego?
4 Jeremia a ka ba a be a obelela nywaga e 25 ge Jehofa a be a mo roma gore a ye go ba mohlapetši. (Jer. 1:1, 2) Eupša o be a ikwa e fo ba mošemanyana, a tloga a sa swanelege go bolela le bagolo ba setšhaba, banna bao ba godilego ka nywaga le bao ba bego ba le maemong a taolo. (Jer. 1:6) O be a swanetše go tsebatša dikotlo tše šoro le dikahlolo tše di boifišago, kudukudu go baperisita, baporofeta ba maaka le babuši, go akaretša le bao ba bego ba sepela “tseleng e ratwago” gomme ba ‘dula ba sa botege.’ (Jer. 6:13; 8:5, 6) Tempele ya letago ya Kgoši Solomone, yeo go fedilego nywagakgolo e ka bago e mene e le lefelo la borapedi bja therešo, e be e tla phušolwa. Motse wa Jerusalema le wa Juda e be e tla ba mašope gomme badudi ba yona ba be ba tla išwa bothopša. Go molaleng gore molaetša wo Jeremia a bego a romilwe go o tsebatša o be o akgofile!
5, 6. (a) Jehofa o diriša sehlopha sa Jeremia bjang lehono? (b) Re tla hlahloba’ng thutong ye?
5 Mehleng yeno, Jehofa ka lerato o dirile gore batho ba be le sehlopha sa Bakriste ba ba tloditšwego bao ba hlankelago e le bahlapetši ba seswantšhetšo bao ba lemošago ka dikahlolo tša gagwe lefaseng le. Sehlopha se sa Jeremia se feditše nywagasome se kgothaletša batho go ela hloko mehla yeo re phelago go yona. (Jer. 6:17) Beibele e gatelela taba ya gore Jehofa, Moswari yo Mogolo wa Nako, ga a diege. Letšatši la gagwe le tla tla ka nako e nepagetšego tlwaa, nako yeo batho ba sa e letelago.—Tsef. 3:8; Mar. 13:33; 2 Pet. 3:9, 10.
6 Gopola gore Jehofa o phafogile le gore o tla tliša lefase la gagwe le lefsa la go loka ka nako. Go tseba seo go swanetše go kgothatša ba sehlopha sa Jeremia le go thuša bagwera ba bona ba ba ineetšego gore ba dule ba phafogetše tsela yeo molaetša wo ba o tsebatšago o tšwelago pele o akgofa ka yona. Seo se go kgoma bjang? Jesu o bontšhitše gore batho ka moka ba swanetše go thekga Mmušo wa Modimo. A re hlahlobeng dika tše tharo tšeo di thušitšego Jeremia go dula a phafogetše thomo ya gagwe tšeo le rena di tla re thušago gore re mo ekiše.
Go Rata Batho
7. Hlalosa kamoo lerato le ilego la tutueletša Jeremia go dira boboledi go sa šetšwe maemo a thata.
7 Jeremia o tutueditšwe ke’ng gore a dire boboledi go sa šetšwe maemo a thata? O tutueditšwe ke go rata batho. Jeremia o be a tseba gore mathata a mantši ao batho ba bego ba lebeletšana le ona a be a bakwa ke badiši ba maaka. (Jer. 23:1, 2) Go tseba seo go mo thušitše go dira modiro wa gagwe ka lerato le ka lešoko. O be a nyaka gore batho ba gabo ba kwe mantšu a Modimo gomme ba phele. O be a tshwenyegile kudu moo a ilego a lla ka baka la masetlapelo ao a bego a tla ba wela. (Bala Jeremia 8:21; 9:1.) Puku ya Dillo tša Jeremia e bontšha gabotse gore leina la Jehofa le batho ba gagwe e be e le dilo tšeo Jeremia a tshwenyegilego kudu ka tšona e bile a di rata. (Dillo 4:6, 9) Ge o bona batho ba “gašane go swana le dinku tše di se nago modiši” lehono, na ga o ikwe o kganyoga go ba homotša ka ditaba tša Mmušo wa Modimo?—Mat. 9:36.
8. Ke’ng seo se bontšhago gore Jeremia ga se a ka a galefa ge a be a tlaišwa?
8 Batho bao ba bego ba tlaiša Jeremia e be e le bona bao a bego a nyaka go ba thuša, lega go le bjalo ga se a ka a itefeletša goba go ba galefela. O be a sa fele pelo e bile a le botho, gaešita le go Kgoši Tsedekia yo a gobogilego! Le ge Tsedekia a dumetše gore a bolawe, Jeremia o ile a tšwela pele a mo lopa gore a kwe lentšu la Jehofa. (Jer. 38:4, 5, 19, 20) Na re rata batho kudu go swana le Jeremia?
Modimo o mo Neile Sebete
9. Re tseba bjang gore Modimo ke yena a bego a nea Jeremia sebete?
9 Ge Jehofa a be a bolela le yena la mathomo, Jeremia o ile a leka go gana. Tabeng ye, re kgona go bona gore sebete le go tia tšeo a ilego a di bontšha e be e se semelo sa gagwe. Go e na le moo, matla a sa tlwaelegago ao Jeremia a bilego le ona nakong ya modiro wa gagwe wa boporofeta ge e le gabotse a be a tlišwa ke gore o ithekgile ka Modimo ka mo go feletšego. Ruri Jehofa o be a na le moporofeta yo go “etša mogale yo a šiišago” ka kgopolo ya gore o ile a thekga Jeremia gomme a mo matlafaletša go phetha kabelo ya gagwe. (Jer. 20:11) Jeremia o be a tsebja kudu ka go ba le sebete moo e lego gore nakong ya bodiredi bja Jesu bja lefaseng, ba bangwe ba be ba nagana gore Jesu ke Jeremia yo a tsošitšwego!—Mat. 16:13, 14.
10. Ke ka baka la’ng go ka thwe mašaledi a batlotšwa ‘a okamela ditšhaba le mebušo’?
10 Ka ge Jehofa e le “Kgoši ya ditšhaba,” o ile a roma Jeremia gore a iše molaetša wa kahlolo ditšhabeng le mebušong. (Jer. 10:6, 7) Eupša mašaledi a batlotšwa ‘a okamela ditšhaba le mebušo’ ka kgopolo efe? (Jer. 1:10) Ka go swana le moporofeta yo wa kgale, sehlopha sa Jeremia se neilwe kabelo e tšwago go Mmuši wa legohle. Ka gona bahlanka ba Modimo bao ba tloditšwego ba dumeletšwe go tsebatša dikahlolo ditšhabeng le mebušong ya lefase ka bophara. Ka ge sehlopha sa Jeremia se neilwe tumelelo e tšwago go Modimo yo a Phagamego Kudu e bile se diriša leleme le le kwagalago la Lentšu la gagwe le le buduletšwego, se tsebatša gore ditšhaba le mebušo ya lehono e tla tumolwa le go šwalalanywa ka nako e beilwego ya Modimo le ka tsela ya gagwe. (Jer. 18:7-10; Kut. 11:18) Sehlopha sa Jeremia se ikemišeditše go se kgaotše thomong yeo Modimo a se neilego yona ya go tsebatša melaetša ya Jehofa ya kahlolo lefaseng ka bophara.
11. Re tla thušwa ke’ng gore re dire boboledi re sa kgaotše ge re lebeletšana le maemo a thata?
11 Ka dinako tše dingwe go tlwaelegile go nyama ge re lebeletšane le kganetšo, go se kwešišane goba maemo a thata. (2 Bakor. 1:8) Ka go swana le Jeremia, anke re se ke ra fela matla. Re se ke ra nyama. Eka yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka tšwela pele a lopa Modimo, a ithekge ka yena gomme a ‘rape sebete’ ge a dutše a mo kgopela thušo. (1 Bathes. 2:2) Ka ge re le barapedi ba therešo, re swanetše go dula re phafogetše boikarabelo bjo Modimo a re neilego bjona. Re swanetše go ikemišetša gore re se kgaotše go bolela ka go fedišwa ga Bojakane, bjo bo bego bo swantšhetšwa ke Jerusalema yeo e sa botegego. Sehlopha sa Jeremia se tla tsebatša “ngwaga wa kgahlego wa Jehofa” le “letšatši la tefetšo la Modimo wa rena.”—Jes. 61:1, 2; 2 Bakor. 6:2.
Lethabo le le Tšwago Pelong
12. Ke ka baka la’ng re ka phetha ka gore Jeremia o ile a dula a thabile gomme o be a thabišwa ke’ng?
12 Jeremia o be a thabela modiro wa gagwe. O boditše Jehofa gore: “Ge ke hwetša mantšu a gago ke ile ka a dira dijo tša ka; lentšu la gago le ntlišetša tlhalalo le lethabo pelong ya ka; gobane ke bitšwa ka leina la gago, wena Jehofa.” (Jer. 15:16) Jeremia o be a tšea go ba moemedi wa Modimo wa therešo le go bolela lentšu la gagwe e le tokelo. Se se makatšago ke gore ge Jeremia a be a nagana kudu ka dikwero tša batho, o be a nyama. Ge a be a nagana ka bobotse le bohlokwa bja molaetša wa gagwe, o be a thaba gape.—Jer. 20:8, 9.
13. Ke ka baka la’ng go iphepa ka ditherešo tša moya go le bohlokwa gore re dule re thabile?
13 Re swanetše go iphepa ka “dijo tše di tiilego,” e lego ditherešo tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo, gore re dule re thabile modirong wa boboledi lehono. (Baheb. 5:14) Go ithuta ka mo go tseneletšego go matlafatša tumelo. (Bakol. 2:6, 7) Go dira gore re dule re naganišiša kamoo Jehofa a ikwago ka gona ka dilo tšeo re di dirago. Ge e ba re thatafalelwa ke go hwetša nako ya go bala le go ithuta Beibele, re swanetše go fetoša lenaneo la rena. Gaešita le ge re ka fetša metsotso e sego kae re ithuta le go naganišiša letšatši le letšatši, re tla batamela Jehofa e bile seo se tla oketša ‘tlhalalo le lethabo la pelo,’ go etša ge go bile bjalo ka Jeremia.
14, 15. (a) Mafelelo e bile afe ge Jeremia a be a kgomarela thomong ya gagwe ka potego? (b) Ke’ng seo batho ba Modimo lehono ba se lemogago mabapi le modiro wa boboledi?
14 Jeremia o ile a tsebatša ditemošo tša Jehofa le molaetša wa kahlolo ka go se kgaotše, lega go le bjalo o be a ikemišeditše go phetha thomo ya go ‘aga le go bjala.’ (Jer. 1:10) Modiro wa gagwe wa go aga le go bjala o ile wa atlega. Bajuda ba bangwe go akaretša le batho bao e sego Baisiraele ba ile ba phologa phedišo ya Jerusalema ka 607 B.C.E. Bao re ba tsebago ke Barekaba, Ebede-meleke le Baruke. (Jer. 35:19; 39:15-18; 43:5-7) Bagwera ba ba Jeremia bao ba botegago le ba ba boifago Modimo ba swantšhetša gabotse batho bao lehono ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng bao ba gweranago le sehlopha sa Jeremia. Sehlopha sa Jeremia se thaba kudu ge se aga “lešaba [le] le legolo” moyeng. (Kut. 7:9) Ka mo go swanago, babotegi ba bao ba gweranego le batlotšwa ba kgotsofala kudu ge ba thuša batho ba dipelo tše di botegago gore ba hwetše tsebo ya therešo.
15 Batho ba Modimo ba a lemoga gore go bolela ditaba tše dibotse ga e fo ba tiro yeo e dirwago phatlalatša bathong bao ba kwago eupša gape ke tiro ya borapedi yeo re e direlago Modimo wa rena. Go sa šetšwe gore re hwetša batho bao ba re theetšago goba go se bjalo, go direla Jehofa tirelo e kgethwa ka modiro wa rena wa boboledi go re thabiša kudu.—Ps. 71:23; bala Baroma 1:9.
‘Dula o Phafogetše’ Kabelo ya Gago!
16, 17. Kutollo 17:10 le Habakuku 2:3 di bontšha bjang gore mehla ya rena e akgofile?
16 Go akgofa ga mehla yeo re phelago go yona go gatelelwa kudu ge re ela hloko boporofeta bjo bo buduletšwego bjo bo lego go Kutollo 17:10. Kgoši ya bošupa, Mmušo wa Lefase wa Maisemane le Maamerika, e gona. Re bala ka yona gore: “Ge e [mmušo wa lefase wa bošupa] fihla e tla dula lebakanyana.” Ga bjale “lebakanyana” leo le swanetše go ba le le kgauswi le go fela. Ge moporofeta Habakuku a re kgonthišetša mabapi le bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ya dilo, o re: “Pono e letetše lebaka la yona . . . E letele; gobane e tla phethega e le ka kgonthe. E ka se diege.”—Habak. 2:3.
17 Ipotšiše gore: ‘Na ruri tsela yeo ke phelago ka yona e bontšha gore ke a lemoga gore mehla ya rena e akgofile? Na ke phela ka tsela yeo e bontšhago gore ke letetše gore bofelo bo tle kgauswinyane? Goba na diphetho tša ka le dilo tšeo ke di etišago pele di bontšha gore ga se ka letela gore bofelo bo tle kgauswinyane goba di bontšha gore ga ke kgodišege gore bo tla tsoga bo tlile?’
18, 19. Ke ka baka la’ng ye e se nako ya go fokotša lebelo?
18 Modiro wa sehlopha sa mohlapetši ga se wa hlwa o fela. (Bala Jeremia 1:17-19.) Ruri go a thabiša gore mašaledi a batlotšwa a eme wa go se šišinyege, bjalo ka “kokwane ya tšhipi” le “motse o šireleditšwego”! Ba ‘tlemilwe matheka ka therešo’ ka kgopolo ya gore ba dumelela Lentšu la Modimo le ba matlafatša go fihlela ba phetha modiro wo ba neilwego. (Baef. 6:14) Ba lešaba le legolo le bona ba thekga sehlopha sa Jeremia ka mafolofolo go phetha kabelo yeo se e neilwego ke Modimo.
19 Ye ga se nako ya go fokotša lebelo modirong wa Mmušo eupša ke nako ya go naganišiša ka seo se bolelwago ke Jeremia 12:5. (Bala.) Ka moka ga rena re lebeletšana le diteko tšeo re swanetšego go di kgotlelela. Diteko tše tša tumelo di ka bapišwa le “bao ba sepelago ka maoto” bao re swanetšego go kitima le bona. Lega go le bjalo, ge “masetlapelo a magolo” a dutše a batamela, re ka letela gore mathata a oketšege. (Mat. 24:21) Go lebeletšana le mathata ao a imelago kudu ao a tla re welago go ka bapišwa le go “šiana . . . le dipere.” Go ka nyakega gore motho a kgotlelele kudu ge a dutše a kitima go bapelana le dipere tše di katago ka lebelo. Ka gona go kgotlelela diteko tšeo re kopanago le tšona gona bjale go a hola, ka ge go tla re hlamela go kgotlelela tše di sa tlago.
20. O ikemišeditše go dira’ng?
20 Ka moka ga rena re ka ekiša Jeremia gomme ra atlega go phetheng kabelo ya rena ya go dira boboledi! Dika tše bjalo ka lerato, sebete le lethabo di ile tša tutueletša Jeremia go phetha bodiredi bja gagwe ka potego ka nywaga e 67. Letšoba le lebotse la sehlare sa moalmonte le re gopotša gore Jehofa o tla ‘dula a phafogetše’ lentšu la gagwe gore a le phethe. Ka gona, le rena re na le mabaka a mabotse a go dira se se swanago. Jeremia ‘o ile a dula a phafogile,’ le rena re ka kgona.
Na o a Gopola?
• Lerato le thušitše Jeremia bjang gore a ‘dule a phafogetše’ thomo ya gagwe?
• Ke ka baka la’ng re nyaka gore Modimo a re nee sebete?
• Ke’ng seo se ilego sa thuša Jeremia gore a dule a thabile?
• Ke ka baka la’ng o nyaka go ‘dula o phafogile’?
[Diswantšho go letlakala 31]
Na o tla tšwela pele o dira boboledi go sa šetšwe kganetšo?