Nka Lebeletšana Bjang le Bodiidi?

GREGORY, mofsa wa Bohlabela bja Yuropa, o be a nagana gore o diila kudu ka go fetišiša. O be a sa kgone go fihlelela diaparo tša theko e kgolo goba metšhene ya hi-fi go swana le bafsa ba bangwe ba ka Bodikela. Ge nako e dutše e e-⁠ya, Gregory o ile a thoma go gakanega ka baka la maemo ao a bego a le gona nageng ya gabo ka noši, gomme o ile a falalela Austria.

Dikhilomithara tše dikete-kete kgole le moo go be go dula Loyiso, mofsa wa motsaneng wa magaeng ka borwa bja Afrika. Ka ge a be a dula ka gare ga mokutwana o monyenyane le lapa labo, Loyiso o be a duma bafsa bao ba bego ba dula toropong ya kgaufsi bao ba bego ba ipshina ka “matsaka” a kgahlišago​—⁠a swanago le meetse ao a sepedišwago ka diphaephe le mohlagase.

Lega go le bjalo, Loyiso le Gregory ba be ba tla lebelelwa e le batho bao ba humilego ke mofsa wa mo-Afrika yo a bitšwago Vasco. Ka baka la go ba kotsing ya go hlaselwa ke ntwa ya selegae yeo e bego e tsogile motseng wa gabo, Vasco o ile a sepela dikhilomithara tše dintši kudu go phatša lešoka la Afrika le kotsi e le feela gore a kgone go phologa.

Ka gona “bodiidi” ke lentšu leo le ithekgilego ka maemo, leo le bolelago dilo tšeo di sa swanego dinageng tšeo di fapanego le ditšong tše di fapa-fapanego. Pukuntšu e nngwe ya Seisemane e hlalosa lentšu “bodiidi” e le selo lege e le sefe go tloga go “go hloka dilo tše di nyakegago ka tsela e feteletšego go ya go go se be le matsaka a dilo tše di bonagalago.” Ke taba e dirago gore motho a nagane go lemoga gore go sa šetšwe kamoo o ka bago o diila ka gona, go na le batho ba bangwe bao mo gongwe ba hlokago kudu le go feta. Le gona, ge e ba o se na diaparo tšeo di bogegago tšeo o di aparago ge o e-⁠ya sekolong goba o hloka dinyakwa tša motheo tšeo di swanago le meetse ao a sepelago ka diphaephe, mo gongwe e ka ba mo go homotšago ganyenyane ge o botšwa gore ba bangwe ke bao ba lego boemong bjo bobe kudu go feta bja gago.

Ka gona Beibele ga e tumiše taba ya go ba modiidi. Go e na le moo, e dumela ka tsela e kwagalago gore: “Gomme bodiitšana bja bahumanegi ke tshenyego ya bona.” (Diema 10:​15, PK) Lega go le bjalo, sehlogo se se fetilego se bontšhitše gore mofsa a ka kgona go phema e mengwe ya mereo ya bodiidi, e swanago le go tsenela mokgweng wa bosenyi.a Ka go dira boiteko, o ka kgona go hlagolela pono e nepagetšego le ya go ba le kholofelo. Lega go le bjalo, ditsela tše dingwe tša go lebeletšana le dikgateletšo tša letšatši le lengwe le le lengwe tša go ba modiidi ke dife?

Molaba wa go Duma

Mofsa wa nywaga e 17 wa mo-Afrika yo a bitšwago Zanele o belaela ka gore, “E be e ka se be mo gobe gakaalo ge nkabe ka moka ga rena re be re diila. Eupja ge o bona batho ba bangwe mo thelebišeneng goba felo go gongwe bao ba nago le dilo tše dintši go feta tšeo wena o nago le tšona, ke selo se thata go se amogela.”

Ge re ela hloko moedi o mogolo kudu wa tša boiphedišo le tša leago wo o aroganyago batho lehono, gona ruri maikwelo a Zanele ga se ao a makatšago. Le gona ka baka la tsela yeo ka yona mekero ya ditaba e bontšhago ka mokgwa wa go se bontšhe go lewa ke dihlong moya wa go rata lehumo le dilo tše di bonagalago, le wena ka mo go swanago mohlomongwe o ka kwa bohloko bja go duma ge o bona kamoo bafsa ba humilego kudu ba phelago ka gona. (Jakobo 4:⁠5) Lega go le bjalo, seema sa Sejeremane se lemoša gore: “Tumo ga e na selo seo e se jago eupja e ja pelo ya yona ka noši.”​—⁠Bapiša le Diema 14:⁠30.

Ka ntle le pelaelo, go nyaka go phela ka tlase ga maemo a kaone ga se gore go phošo. Eupja bodiidi ke leswao la tshepedišo ya Sathane ya dilo e senyegilego, gomme ke Modimo a nnoši yo a kgonago go lokiša go se be gona ga toka lefaseng, gomme o tla dira bjalo. Ge e ba o dula nageng yeo e diilago go tša boiphedišo, mo gongwe go ka ba go se na mo gontši mo o ka go dirago gore o kaonefatše boemo bja gago. Gaešita lege go e-⁠na le maemo a mabotse a tša boiphedišo, gopola mantšu a Salomo go Mmoledi 4:⁠4: “Ke ithutile gape lebaka leo ka lona batho ba šomago ka thata gakaakaa gore ba atlege: ke ka gobane ba duma selo seo baagišani ba bona ba nago le sona. Eupja ga go hole selo. Go swana le go kitimiša phefo.”​—⁠Today’s English Version.

Ge e ba boikemišetšo bja gago e le go hwetša lehumo go sa šetšwe seo go tla nyakegago gore o se dire, o ka ikhwetša o lekega gabonolo gore o kwanantšhe ditekanyetšo tša gago tša boitshwaro. Gape, maemo ao o ka se kgonego go a laola a ka fediša kapejana tšhelete ya gago yeo o e hweditšego ka thata​—⁠gomme a go tlogela o le modiidi go feta lege e le neng pele. Ka gona Diema 23:​4, 5, e lemoša gore: “O se ke wa itapišetša lehumo. . . . E tlo re xe O sa le tsepeletše, la široxa; la phorolla diphexo bo-ka lenong, la hlatloxela sebakeng.”​—⁠PK.

Ithute go Lekanyetša Dithoto tša Gago

Ka gona, na se se bolela gore o swanetše go fo ineela boemong bja go tlhabologa? Ga go bjalo le gatee! Mogato o mongwe o nepagetšego wo o ka o tšeago ke gore o lebiše tlhokomelo ya gago, e sego dilong tšeo o di hlokago eupja dithotong tša gago. Ke therešo gore o ka ba o e-⁠na le dithoto tše sego kae. Eupja Dr. Tony Lake ka pukung ya gagwe ya Relationships o bolela gore “motho yo a diilago ditabeng tša tša ditšhelete mo gongwe a ka ba a e-⁠na le dilo tše dingwe tša bohlokwa, go swana le lapa leo le nago le lerato, baagišani bao ba nago le bogwera goba lefelo leo le thabišago la go dula.” Ka kgonthe, dilo tše bjalo tša bohlokwa di bohlokwa kudu go feta tšhelete! Seema se re: “Xo ja morôxo rè ratana, xo phala mola xò hlabilwe kxomo e nonnexo rè hlôyane.” (Diema 15:​17) Bafsa ba Bakriste ba na le thušo e nngwe gape e bohlokwa: thekgo yeo e tšwago go “mokgatlo wa lefase ka moka wa borwarre.”​—⁠1 Petro 2:⁠17, NW.

Mohlomongwe o ka leka gape go lebelela dilo tša gago tše di bonagalago ka pono e nepagetšego. Ke therešo gore o ka ba o dula legaeng le tlwaelegilego, leo mohlomongwe le bilego le agilwe ka tsela ya bogologolo. Mo gongwe o ka ba o apara diaparo tša kgale, tšeo di hlagetšego goba tšeo di pharilwego digaswa. Le gona mohlomongwe o ka duma go ja dijo tšeo di fapanego tšeo e sego sejo setee ka mehla. Eupja na o swanetše go ba le diaparo tša mabonwa goba legae le le bogegago gore o kgahliše Modimo? Na o nyaka dijo tša matsaka gore o dule o phela gomme o le yo a phetšego gabotse? Ka ntle le pelaelo ga go bjalo! Go bjalo ka ge moapostola Paulo a itše: “Ge e ba re e-⁠na le dijo le diaparo, tšeo e swanetše go ba tše di lekanego go rena.”​—⁠1 Timotheo 6:​8, TEV.

Eldred, monna yo a dulago Afrika Borwa yo a goletšego lapeng leo le bego le se na sa lona o itše: “Re ile ra fo amogela taba ya gore lapa la gabo rena le be le phela ka gare ga tekanyetšo e pitlaganego ya tša ditšhelete le gore re be re ka se kgone go hwetša selo se sengwe le se sengwe seo re bego re se nyaka.” Eldred o gopola gore nakong ya ge marokgo a gagwe a sekolo a be a thoma go hlagala, mmagwe o be a fo a phara digaswa. Ge nako e dutše e e-⁠ya, o be o tla hwetša a e-⁠na le digaswa tše dintši go feta lešela la borokgo ka bolona! Eldred o dumela ka gore, “Ke ile ka swanelwa ke go kgotlelela go kwerwa ka tekanyo e itšego. Eupja selo se segolo e be e le gore diaparo tša rena di be di dula di hlwekile e bile di phetha modiro wa tšona.”

Go Seketša ka Gae

O ka kgona gape go tšea megato yeo e holago gore o kaonefatše boemo bja gago. Beibele e bolela ka batho bao ka bošilo ba “dirišago tšhelete ya bona kapejana morago ga gore ba e hwetše.” (Diema 21:​20, TEV) Ka gona, ipontšhe gore o motho yo bohlale ka go ba yo a hlokomelago gore o se ke wa senya dijo, tšhelete goba thoto lege e le efe ya ka lapeng. (Bapiša le Johane 6:​12.) Go petšha, go diriša dino tše di tagago gampe le go kgoga​—⁠mekgwa ye ga se feela yeo e senyago tšhelete eupja e go bakela gape gore o se amogelwe ke Modimo. (2 Ba-Korinthe 7:⁠1) Ge e ba ditho tše dingwe tša lapa di itshwara ka tsela yeo e sa bontšhego bohlale ditabeng tše, ba beele mohlala ka boitshwaro bja gago ka noši.​—⁠Bapiša le 1 Timotheo 4:⁠12.

Tsela e nngwe ya go tlaleletša katlegong ya lapa leno ke go thuša batswadi ba gago ka gae. Ithapele go ba thuša ka go apea, go hlwekiša, go lokiša dilwana tše itšego le go lema serapana. Go dira bjalo go tla go nea maikwelo a kgotsofalo ka go fihlelela se sengwe.

Tšhelete e Oketšegilego

Bafsa ba bangwe ba kgona go tlaleletša ka go lebanya tšheleteng ya lapa ka go ba le modiro wa nakwana ka thoko. Loyiso yo a boletšwego pejana, o be a rekiša merogo; o be a e bjala karolwaneng e nyenyane ya mobu yeo e bego e le ka mafuri ga gabo. Merogo yeo e menanana gape e be e thuša go fepa lapa labo. Diema 28:​19 (PK) e re, “E a lemago tšhemo ya gagwe, o tlo hora bogobe.” Loyiso o hweditše mantšu a e le a therešo.

Bafsa ba bangwe ba gatile megato e mengwe ya go rekiša diaparo, dijo le dikgong tša go gotša mollo. Ba bangwe ba dira mediro ya go lokiša didirišwa tše bonolo tša ka gae, go rongwa go iša melaetša le go ba moledi.

Sekolo le Bodiidi

Go ya ka 1989 Britannica Book of the Year, bafsa ba bantši bao ba diilago ba bone e le “mo go ka bušetšago ganyenyane go tsena sekolo.” Mafelo a tša thuto kua dinageng tše dintši gantši ke ao a tletšego kudu gomme a se na didirišwa tše lekanago. Le gona ge bafsa ba hlahlobišiša ditebelelo tšeo di fokolago tša go hwetša mošomo gomme ba di bapetša le ditsela tše dingwe tša kapejana eupja e le tšeo di sa dumelelwego ka molao tša go dira tšhelete, ba bangwe ba lahlegelwa ke kganyogo ya bona ka moka ya go ya sekolong.

Lega go le bjalo, go se tsene sekolo go upja go thatafatša ditlemo tša bodiidi. Go ka ba go nyaka boitayo, eupja o dira ka tsela e bohlale ge o tšwela pele o le sekolong! Ela hloko motse wo o ipušago wa Howrah, motse wa masakeng wo o falalago ka batho wa kua Calcutta, India. Gona moo mo e ka bago batho ba 800 000 ba phela bodiiding bjo bo kgaolago pelo. Bontši bja bana mosegare bo šoma medirong e nyatšegago; lega go le bjalo, ba bantši ba tsena sekolo sa bošego gore ba kgone go hwetša thuto. Ka gona gaešita lege go ya sekolong go le thata, o se ke wa se tlogela. Sekolo se ka kgona go go thuša gore o age bokgoni bja poledišano le bja go nagana​—⁠bokgoni bjoo ka letšatši le lengwe bo ka go thušago gore o hwetše mošomo.

Go Lebelela Pele

“Bahumi le badiidi ba hlakane, ba dirilwe ke Jehofa ka moka ga bona.” (Diema 22:⁠2, PK) Ntlha yeo e thušitše dikete-kete tša Dihlatse tša Jehofa tša bafsa gore di kgone go lebeletšana le bodiidi ka tsela e atlegilego. Ba lemoga gore lethabo ga se la ithekga ka go ba le dilo tše di bonagalago, eupja le ithekgile ka go dira bogwera le Jehofa Modimo, yo a amogelago bohle bao ba nyakago go mo direla​—⁠ba humile goba ba diila. Modimo o nea kholofelo ya bophelo lefaseng le lefsa le le tlago leo le tla bego le lokologile bodiiding bjo bo gateletšago.​—⁠2 Petro 3:​13; Kutollo 21:​3, 4.

Ge o sa dutše o letile nako yeo, diriša dithoto tša gago ka tsela e bohlale. Lebelela bokamosong. Ikgobelele mahumo a moya. (Mateo 6:​19-21) Lebelela go lebeletšana le bodiidi e le teko​—⁠teko yeo o ka kgonago go e fenya ka katlego.

[Mengwalo ya tlase]

[Seswantšho go letlakala 26]

Go duma go ka se ke gwa kaonefatša boemo bja gago, eupja go šoma ka thata sekolong go a bo kaonefatša