Go Hwa Lehlakore —Sebaki Sa Gona

SETSEBI sa tša tshepedišo ya megala-tšhika Dr. Vladimir Hachinski wa Yunibesithi ya Western Ontario London, Canada, o re: “Bjoko ke setho seo se nyakago go hlekesetšwa sa mmele.” Go 2 lekgolong feela ya palo-moka ya boima bja mmele, bjoko bo na le disele tša megala-tšhika tše di fetago dimilione tše dikete tše lesome, tšeo di boledišanago ka mehla bakeng sa go tšweletša kgopolo e nngwe le e nngwe ya rena, mosepelo le maikwelo. Ka go ithekga ka oksitšene le glucose bakeng sa matla, bjoko bo amogela kabo ya ka mehla e fetišwago ka tshepedišo e raranego ya ditšhika.

Lega go le bjalo, ge karolo le ge e le efe e lekanyeditšwego ya bjoko e sa hwetše oksitšene gaešita le ka metsotso e sego kae, go šoma ga megala-tšhika mo go nyakegago go a šitišwa. Ge e ba se se tšwela pele go feta metsotso e sego kae, go feleletša ka go senyega ga bjoko, ka ge disele tša bjoko di thoma go hwa gotee le mešomo yeo di e laolago. Boemo bjo bo bitšwa ischemia, go hlaelela ga oksitšene mo go bakwago kudu ke go thibana ga tšhika. Tshenyego e nngwe e tšwelela tlhalenameng ya bjoko ka ge go hlokega ga oksitšene go baka lelokelelo le le bolayago la diphetogo tša dikhemikhale. Mafelelo e ba go hwa lehlakore. Go hwa lehlakore go bile go direga ge ditšhika tša madi di kgaoga, di falaletša madi bjokong, ao a thibago ditsela tšeo di kgokaganego. Se se thibela go elela ga dikhemikhale le mohlagase go ya mešifeng gomme go baka kgobalo ditlhalenameng tša bjoko.

Mafelelo a Gona

Go hwa lehlakore mo gongwe le mo gongwe go fapane, le gona go hwa lehlakore go kgoma batho ka ditsela tše di nyakilego di sa lekane. Le ge go se na motho yo a tlaišwago ke ditla-morago tše dingwe le tše dingwe tše di kgonegago tša go hwa lehlakore, mafelelo a ka fapana go tloga boemong bjo bo sego šoro le bjo bo sa lemogegego go ya go bjo bo bonagalago bo le šoro gomme bo le bohloko. Karolo ya bjoko mo go hwa lehlakore go diregago go yona e bontšha gore ke dikarolo dife tša mmele tše di šitišwago go šoma.

Tlaišo e kgolo e tlwaelegilego ke go ngenega goba go repha ga ditho tša karolo ya ka godimo le tša ya ka fase. Ka tlwaelo se se lekanyeditšwe go lehlakore le tee la mmele, e lego lehlakore leo le lebanego le lehlakore la bjoko leo go hwa lehlakore go diregago go lona. Ka go rialo, go senyega ga bjoko bja ka go le letona go feleletša ka go repha ditho tša ka lehlakoreng le letshadi gomme go senyega ga bjoko bja ka go le letshadi go feleletša ka go repha ditho tša ka lehlakoreng le letona. Batho ba bangwe ba ka tšwela pele go diriša matsogo a bona le maoto, moo ba hwetšago gore mešifa ya bona e thothomela mo e lego gore ditho tša bona di bonala di itaola. Mohlaselwa o bonala a swana le motheledi yo a sa ithutago yo a lekago go ema ka go tsepama. Dr. David Levine wa Lefelo la tša Kalafo Yunibesithing ya New York, o re: “Ba lahlegetšwe ke mohuta wa maikwelo ao a ba botšago ge e ba setho sa bona se šutha goba go se bjalo le moo se lego gona sebakeng.”

Batho ba go fihla go 15 lekgolong bao ba hwilego lehlakore ba ba le dithunthwane tšeo di feleletšago ka go ba malwetši a mesepelo ya go se laolege le ao a tlwaelegilego kudu dinakong tša go idibala. Go kwa bohloko gotee le go feto-fetoga maikwelo le tšona di tlwaelegile. Motho yo mongwe yo a hwilego lehlakore yo a lebeletšanego le go hwa bogašu mo go tšwelago pele ka diatleng tša gagwe le maotong o re: “Go na le mašego ao selo se sengwe se kgomago maoto a-ka gomme ke a tsoga ka gobane go bonala bjalo ka ge eka ke tanywa ke mohlagase.”

Go hwa lehlakore go ka akaretša go bona selo gabedi le mathata a go metša. Ge e ba mafelo a dikwi tša ka ganong le mogolo a gobetše, bahlaselwa ba go hwa lehlakore ba ka tlaišwa ke dika tše dingwe tše di ntšhago seriti, bjalo ka go ediša ditete. Se sengwe sa dikwi tše hlano se ka kgomega, sa baka ditšhitišo tša go bona, go kwa, go dupa, go latswa le go kgoma.

Mathata a Poledišano

Akanya o šetšwe morago ke batho ba babedi ba bagolo kudu bao o sa ba tsebego setarateng sa mabone ao a sa bonatšego gabotse. Ge o gadima morago, o bona ba kitima ba go lebantše. O leka go goeletša bakeng sa thušo, eupša lentšu le a gana! Na o ka nagana ka kgakanego e feletšego yeo o bego o tla e-kwa boemong bjo bjalo? Seo ke se bahlaselwa ba bantši ba go hwa lehlakore ba lebeletšanago le sona ge ba lahlegelwa ka mo go sa letelwago ke bokgoni bja bona bja go bolela.

Go se kgone go ntšha dikgopolo, maikwelo, dikholofelo le dipoifo—go arogana le bagwera le lapa ka tsela ya tshwantšhetšo—ke se sengwe sa ditla-morago tše di senyago kudu tša go hwa lehlakore. Motho yo mongwe yo a hwilego lehlakore o hlalosa se ka tsela ye: “Nako e nngwe le e nngwe ge ke be ke leka go ntšha sa mafahleng a-ka go be go se na lentšu leo le tšwago. Ke be ke gapeletšega go dula ke homotše gomme ke sa kgone go latela ditaelo tše di bolelwago goba tše di ngwadilwego. Mantšu a be a kwala . . . bjalo ka ge eka batho ba ba ntikologilego ba be ba bolela leleme le šele. Ke be ke sa kwešiše goba go diriša polelo.”

Lega go le bjalo, Charles o be a kwešiša selo se sengwe le se sengwe seo a bego a se botšwa. Eupša mabapi le go fetola, o ngwala gore: “Ke be ke bopa mantšu ao ke bego ke nyaka go a bolela, eupša a be a e-tšwa a hlakahlakane gomme a sa kwešišege. Ntlheng yeo ke ile ka nagana gore ke be ke reilwe ka gare ga-ka.” Arthur Josephs o hlalosa ka pukung ya gagwe ya Stroke: An Owner’s Manual gore: “Mešifa e fetago e lekgolo e fapa-fapanego e a laolwa le go dirišwa nakong ya polelo gomme o mongwe le o mongwe wa mešifa yeo o laolwa ke palo-moka ya tshepedišo ya dikwi tša ka godimo ga tše lekgolo. . . . Ditiragalo tše makatšago tše 140 000 tša dikwi le mešifa [di a] nyakega motsotsong o mongwe le o mongwe wa polelo. Na ke mo go makatšago ge go gobala ga karolo ya bjoko yeo e laolago mešifa ye go ka feleletša ka polelo e hlakahlakanego?”

Ditiragalo tše dintši tše di makatšago karolong ya polelo di tšweletšwa ke go hwa lehlakore. Ka mohlala, motho yo a sa kgonego go bolela a ka kgona go opela. Yo mongwe a ka bolela mantšu ka go se a bope pele eupša e sego ka nako yeo a nyakago go a bolela ka yona goba ka lehlakoreng le lengwe, a ka bolela ka go se kgaotše. Ba bangwe ba boeletša mantšu goba mafoko gantši goba ba diriša mantšu ka mo go sa swanelago, ba re ee ge ba nyaka gore aowa le go dira ka mo go fapanego. Ba bangwe ba tseba mantšu ao ba nyakago go a diriša, eupša bjoko ga bo kgone go hlohleletša molomo, dipounama le leleme go a bolela. Goba ba ka metša mantšu ka baka la bofokodi bja mešifa. Ba bangwe ba ka kgaola mantšu a bona ka tumammogothu.

Tshenyo e nngwe yeo e bakwago ke go hwa lehlakore e ka ba go šitišwa ga karolo ya bjoko yeo e laolago go bontšha maikwelo. Mafelelo e ka ba polelo yeo e kwalago e tšwafiša. Goba go ka ba thata go kwešiša tsela yeo ba bangwe ba bontšhago maikwelo a bona ka gona. Mapheko a poledišano a swanago le a gotee le ao a hlalositšwego ka mo godimo a ka bula sekgoba magareng ga ditho tša lapa, bjalo ka monna le mosadi. Georg o hlalosa gore: “Ka ge go hwa lehlakore go kgoma ponagalo ya sefahlego le go diriša dika tša go šupa, ge e le gabotse semelo ka moka, ruri re be re sa kgone go phedišana go swana le pele. Go nna go be go bonala bjalo ka ge eka ke na le mosadi yo a fapanego ka mo go feletšego, motho yo ke bego ke swanetše go ithuta yena lefsa.”

Diphetogo tša Maikwelo le tša Semelo

Diphetogo tše di sa swanelago tša maikwelo, go elela ga megokgo goba go phulega ka sesego, go befelwa o šoro, maikwelo a sa tlwaelegago a pelaelo le go nyama mo go sa laolegego e fo ba karolo ya maikwelo a hlakahlakanego le ditšhitišo tša semelo tšeo batho bao ba hwilego lehlakore le malapa a bona ba ka swanelwago ke go lebeletšana le tšona.

Mohlaselwa wa go hwa lehlakore yo a bitšwago Gilbert o a laodiša: “Ka dinako tše dingwe ke tšeega maikwelo, e ka ba a go sega goba go llela selo se senyenyane kudu. Ka nako e nngwe, ge ke sega, motho yo mongwe o tla mpotšiša gore, ‘O sega’ng?’ gomme ke palelwa ke go mmotša.” Se gotee le mathata ao a sepedišanago le go tekema le go hlotša mo gonyenyane, go hlohleleditše Gilbert gore a re: “Ke ikwa bjalo ka ge eka ke ka gare ga mmele o mongwe, bjalo ka ge eka ke motho yo mongwe, e sego motho yo ke bego ke le yena pele ke e-hwa lehlakore.”

Bakeng sa go phela le diphetogo tša go senyega ga monagano le mmele, ke ba sego kae ge e ba ba le gona bao ba phologago go ikwa ba e-na le khuduego ya maikwelo. Hiroyuki yo go hwa lehlakore go mo tlogetšego le polelo e senyegilego le go mo golofatša go se nene, o hlalosa ka gore: “Gaešita le ge go fetile nako e telele ga se ka ka ka kaonefala. Ka go lemoga gore ke be nka se kgone go tšwela pele ka mošomo wa-ka go swana le pele, ke ile ka itlhoboga. Ke ile ka thoma go bea dilo le batho molato gomme ka ikwa bjalo ka ge eka maikwelo a-ka a be a tla thunya. Ke be ke sa itshware bjalo ka monna.”

Letšhogo le pelaelo di tlwaelegile go bahlaselwa ba go hwa lehlakore. Ellen o hlalosa gore: “Ke ba le maikwelo a go se bolokege ge ke e-kwa kgateletšego ka hlogong, e lego seo e ka bago sešupo sa go hwa lehlakore ga nakong e tlago. Ke thoma go tšhoga e le ka kgonthe ge e ba ke itumelela go nagana ka mo go fošagetšego.” Ron o hlalosa pelaelo yeo a lebeletšanego le yona ka gore: “Go fihlelela phetho e nepagetšego go nyaka go sa kgonege ka dinako tše dingwe. Go rarolla mathata a mabedi goba a mararo a manyenyane ka nako e tee go a ntlhaka-hlakanya. Ke lebala dilo ka pela kudu mo e lego gore ka dinako tše dingwe ga ke kgone go gopola phetho yeo e dirilwego metsotsong e sego kae e fetilego. Ka lebaka leo ke dira diphošo tše di itšego tše di šiišago, gomme go hlabiša nna le ba bangwe dihlong. Ke tla ba bjang nywageng e sego kae e tlago? Na ke tla palelwa ke go bolela gabotse goba go palelwa ke go otlela koloi? Na ke tla ba morwalo go mosadi wa-ka?”

Ditho tša Lapa le Tšona ke Bahlaselwa

Ka gona, go ka bonwa gore bahlaselwa ba go hwa lehlakore ga se bona feela bao ba swanetšego go lwantšhana le ditla-morago tše di senyago. Malapa a bona le ona a dira bjalo. Mabakeng a mangwe ba swanetše go lebeletšana le letšhogo le lešoro la go bona motho yo a bego a kgona go bolela a fetoga gatee-tee pele ga mahlo a bona, a boela boemong bja go swana le bja lesea leo le sa kgonego go itirela selo. Ditswalano di ka thubega ka ge ditho tša lapa di ka swanelwa ke go thoma go phetha dikarolo tše di sa di tlwaelago.

Haruko o hlalosa mafelelo a hlomolago pelo ka tsela ye: “Monna wa-ka ga a sa gopola mo e nyakilego go ba selo se sengwe le se sengwe sa bohlokwa. Re ile ra swanelwa ke go tlogela ka mo go sa letelwago khampani yeo a bego a e laola gomme ra lahlegelwa ke ntlo ya rena gotee le dithoto tša rena. Seo se bego se nyamiša le go feta e be e le go se sa kgona go boledišana le monna wa-ka ka bolokologi goba go retologela go yena bakeng sa keletšo. Ka ge a se sa tseba phapano magareng ga bošego le mosegare, gantši o be a tloša diaparo tša tšhireletšo tše di nyakegago bošego. Gaešita le ge re be re tseba gore go be go tla tla nako yeo ka yona a bego a tla tšwa boemong bjo, go sa dutše go le thata go rena go amogela go ba ga kgonthe ga boemo bja gagwe. Boemo bja rena bo fetogile ka mo go feletšego, mo e lego gore ga bjale nna le morwedi wa-ka re bahlokomedi ba monna wa-ka.”

Elaine Fantle Shimberg o bolela ka go Strokes: What Families Should Know gore: “Go hlokomela motho yo a hwilego lehlakore—go sa šetšwe gore le ba rata gakaakang—e ka ba mo go gateletšago ka dinako tše dingwe. Kgateletšo le boikarabelo ga di fokotšege.” Mabakeng a mangwe tekanyo e phagamego ya tlhokomelo yeo ditho tše dingwe tša lapa di e neago e ka ba e senyago bophelo bjo bobotse, maikwelo le boemo bja moya tša mohlokomedi. Maria o hlalosa gore go hwa ga mmagwe lehlakore go bile le mafelelo a šoro bophelong bja gagwe: “Ke mo etela letšatši le lengwe le le lengwe gomme ke leka go mo aga moyeng, go bala le go rapela le yena, ke moka ke mmontšha lerato, ke a mo gokarela le go mo atla. Ge ke boa gae, ke bowa ke ferekane maikwelo—ka matšatši a mangwe go fihla bokgoleng bja gore ke hlatše.”

Selo se thata kudu go bahlokomedi ba bangwe go lebeletšana le sona ke go fetoga boitshwarong. Setsebi sa tša tshepedišo ya megalatšhika ya monagano Dr. Ronald Calvanio o botša Phafoga! gore: “Ge o e-na le bolwetši bjo bo kgomago karolo ya bjoko e lomagantšhago mešomo e raranego ya megalatšhika—e lego kamoo motho a naganago ka gona, a swarago bophelo bja gagwe ka gona le go kgomega ga gagwe maikwelong—re swaragane le motho ka boyena, ka go rialo ka ditsela tše itšego go fokola ga monagano moo go diregago e le ka kgonthe go fetoša bophelo bja lapa ka tsela yeo e lego e kgolo kudu.” Yoshiko o a laodiša: “Monna wa-ka o bonagetše a fetoga ka mo go feletšego ka morago ga bolwetši bja gagwe, o tukišwa bogale ke selo se senyenyane. Ke nyama e le ruri dinakong tšeo.”

Gantši diphetogo tša semelo ga di lemogwe ke bao e sego ditho tša lapa. Ka go rialo, bahlokomedi ba bangwe ba ikwa ba le lekatana gomme ba rwele merwalo ya bona ba nnoši. Midori o hlalosa gore: “Go hwa lehlakore go tlogetše monna wa-ka le bofokodi bja monagano le maikwelo. Gaešita le ge a tloga a nyaka kgothatšo kudu, a ka se bolele ka yona le motho le ge e le ofe gomme o tlaišega a le noši. Ka go rialo di šalela nna gore ke lebeletšane le maikwelo a gagwe. Go bogela maikwelo a monna wa-ka letšatši le lengwe le le lengwe go ntirile gore ke tshwenyege gaešita le go boifa ka dinako tše dingwe.”

Batho ba bantši bao ba hwilego lehlakore le malapa a bona ba ile ba lebeletšana bjang le diphetogo tšeo go hwa lehlakore go di tlišago maphelong a bona? Ke ka ditsela dife tšeo ka tšona yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka thekgago bao ba tlaišwago ke ditla-morago tše di golofatšago tša go hwa lehlakore? Sehlogo sa rena se se latelago se a hlalosa.

DIKA TŠA TEMOŠO • Go ngenega ditho tša mmele ka mo go sa letelwago, go hwa bogašu goba go repha sefahlego, letsogo goba leoto, kudu-kudu ka lehlakoreng le tee la mmele • Go fsifala ga mahlo ka tšhoganetšo goba go se bone gabotse, kudu-kudu ka leihlong le tee; tiragalo ya go bona selo se tee gabedi • Go thatafalelwa ke go bolela goba go kwešiša gaešita le mafoko a bonolo • Go dikologa goba go teka-teka goba go se dirišane ga ditho tša mmele, kudu-kudu ge go kopane le seka se sengwe Dišupo tše di sa Tlwaelegago • Go opja ke hlogo mo go sa hlalosegego le mo go šoro ga tšhoganetšo—gantši go hlaloswa e le “go opja ke hlogo mo gogolo ga ga e sa le” • Go feroga dibete le letadi mo go sa letelwago—go hlaolwa bolwetšing bjo bo bakilwego ke twatši ka lebelo la go hlasela (metsotso goba diiri go e na le go ba matšatši a mmalwa) • Go se kwe selo ka nakwana goba nako ya go lemoga dilo ganyenyane (go idibala, kgakanego, dithunthwane, go idibala ka nako e telele) O se ke wa Hlokomologa Dišupo Dr. David Levine o kgothaletša gore ge dika di tšwelela, molwetši “a ye ka phapošing ya tša kalafo ya tšhoganetšo ya sepetlele ka pela ka mo a ka kgonago ka gona. Go na le bohlatse bja gore ge e ba go hwa lehlakore go alafša diiring tše sego kae tša pele, kgobalo e ka fokotšwa.” Ka dinako tše dingwe dika di ka tšwelela ka nako e kopana kudu ke moka tša nyamela. Ditiragalo tše di tsebja e le TIAs goba transient ischemic attacks (tlhaelelo ya madi ditlhalenameng). O se ke wa di hlokomologa ka ge di ka bontšha dikotsi tše kgolo tša go hwa lehlakore gomme go hwa lehlakore ka mo go feletšego go ka latela. Ngaka e ka alafa dibaki gomme ya thuša go fokotša kotsi ya go hwa lehlakore ga nakong e tlago. Adapted from guidelines provided by the National Stroke Association, Englewood, Colorado, U.S.A.