Go Lebeletšana Le Ditla-morago Tša Gona

A PATLAME malaong a sepetlele ka ditho tše di rephilego, Gilbert o ile a botšiša ngaka ya gagwe gore: “Na ke sa tlo hlwa ke kgona go diriša letsogo la-ka le leoto la-ka?” Gilbert o ile a kwa karabelo e hlohlago: “Ge o dutše o šoma ka matla, ke mo o tlago boela sekeng gomme o tla kgona go dira seo ka pela.” O arabile ka gore: “Ke ikemišeditše!” A e-na le nywaga e 65, kalafo ya mmele yeo e sepedišanago le pono e nepagetšego di ile tša mo thuša gore a tlogele go diriša setulo sa digole a diriše sekokotlelo sa go sepela, ka morago a diriša lehlotlo gomme mafelelong o ile a boela mošomong.

Banyakišiši Weiner, Lee le Bell ba re: “Bontši bja mafelo a lehono a go thuša go bušetša bao ba hwilego lehlakore sekeng bo thekga kgopolo ya gore ge e ba karolo e nngwe ya bjoko e sentšwe, dikarolo tše dingwe di ka tšea karolo ya tlhalenama e gobetšego. Morero o mongwe wa kalafo ke go tšweletša matla a dikarolo tše tše di sa akaretšwago gotee le go nea tutuetšo ya go dumelela bjoko gore bo rulaganye dilo lefsa le go tlwaela.” Lega go le bjalo, go boela boemong bjo bobotse go bile go ithekgile ka mabaka a mangwe, bjalo ka lefelo leo bolwetši bo lego go lona le bošoro bja go hwa lehlakore, bophelo bjo bobotse bja motho ka kakaretšo, boemo bja tlhokomelo ya tša kalafo le thekgo ya ba bangwe.

Thekgo ya ba Lapa le ya Bagwera

Erikka o ile a tsenela boithobollo bja go thuša go boela sekeng ka nywaga e meraro, a ithuta go sepela le go diriša letsogo la gagwe le letona bakeng sa go bušetša letsogo la gagwe le le golofetšego le letshadi sekeng. O bolela seo se mo thušitšego go lebeletšana le boemo ka gore: “Selo sa bohlokwa kudu e bile gore monna wa-ka le bagwera ba-ka ba ile ba dula ba mpotegela ka go se kwanantšhe. Go tseba gore ba be ba nthata go mmatlafaditše gomme ge ba be ba nkgothaletša go se langwe, seo se ile sa ntutuetša.”

Ditho tša lapa e ba badirišani tshepedišong ya go tielela ga baratiwa ba bona. Ba swanetše go botšiša dipotšišo tša bašomi ba tša kalafo le go šetša ditshepedišo tša kalafo tšeo di ka nyakago go tšwetšwa pele gae e le gore go se lahlege dikaonafatšo tšeo di šetšego di dirilwe. Go se fele pelo, botho, kwešišo le maikwelo a borutho tšeo di bontšhwago ke ditho tša lapa le bagwera di nea tikologo e šireletšegilego ya maikwelo ya go ithuta lefsa polelo, go bala le bokgoni bjo bongwe bja bophelo bja letšatši le letšatši.

Ka go katanela go ba le teka-tekano magareng ga go gapeletša le go hlekesetša, John o ile a šoma ka thata go thušeng mosadi wa gagwe Ellen ka boithobollo le tshepedišo ya tša kalafo. O hlalosa maiteko a lapa la gagwe ka gore: “Re be re ka se tlogele Ellen a nwelela go ikweleng bohloko. Ka dinako tše dingwe re be re e-ba balaodi ba modiro ba thata, eupša ka mehla re be re lemoga mafokodi a gagwe le go mo nea thušo. O kgomega maikwelo gabonolo kudu, ka gona ke dira boiteko bja gore ke se mmakele kgateletšego.”

Ge Ellen a be a ithuta kamoo a ka kgonago ka gona go bolela gape ka thušo ya setsebi sa tša polelo, John o ile a mo thuša. “Go dira dilo re le gotee e be e le tsela ya kgothatšo, ka go rialo re be re tla balelana Beibele ka go hlaboša lentšu, e lego seo se ilego sa mo thuša go kaonefatša polelo ya gagwe. Le gona re ile ra tšea karolo ganyenyane-ganyenyane bodireding ka ge re le Dihlatse tša Jehofa. Ka tsela ye Ellen o be a ka kgona go abelana le ba bangwe kholofelo yeo re nago le yona ka bokamoso. Se ka bosona e bile kalafo go Ellen.” Bofelong bja nywaga e meraro, Ellen o be a kaonefetše kudu.

Kgothatšo le matla tšeo bagwera ba ka di neago le ka mohla ga se tša swanela go nyatšwa, ka ge di ka ba le mafelelo a makatšago a magolo tshepedišong ya go tielela ga motho yo a hwilego lehlakore. Makasine wa tša kalafo wa Stroke o begile gore “ditekanyo tše [phagamego] tša thekgo ya segwera di be di hwetšwa e le tše di ka tšweletšago tekanyo e akgofago kudu ya go boela sekeng le tekanyo e kgolo kudu ya go kaonefala ka kakaretšo go šomeng, gaešita le gare ga balwetši ba go hwa lehlakore.”

Bernie o ile a leboga kudu thekgo yeo bagwera ba gagwe ba ilego ba mo nea yona. O re gopotša gore: “Diketelo tša bagwera di bohlokwa go thušeng go lebeletšana le boemo. Lentšu la kwelobohloko le moya wa go hlokomela di godiša boemo bja kgopolo le bja maikwelo. Gaešita le ge motho a sa swanela go dulela go nagana ka bolwetši bja gagwe, go lemogwa go kaonefala le ge e le gofe ke mo go kgothatšago kudu.” Ke’ng seo ka moka ga rena re ka se dirago bakeng sa go nea thekgo go bao ba lebeletšanego le ditla-morago tša go hwa lehlakore? Bernie o šišinya gore: “Tliša matšoba goba bolela kgopolo ya Mangwalo goba phihlelo. Seo e bile thušo e kgolo go nna.”

Melva, mokgekolo yo a hwilego lehlakore o hweditše e le mo go holago gore yo mongwe wa banababo ba moya ba rapele le yena. Gilbert le yena o kgothaletša se, o a hlalosa: “Go bontšha gore o tloga o kgomega ka mo go lekanego ge o rapela le motho yo mongwe.” Peter yo go hwa lehlakore go mo tlogetšego le pono e senyegilego, o leboga ge ba bangwe ba kwešiša mafokodi a gagwe le go tšea nako ba mmalela.

Go thuša motho go ya le go boa lefelong la tlwaetšo ya go boela sekeng le gona ke pontšho ya lerato. Go kgonthišetša gore legae la mohlaselwa wa go hwa lehlakore ke lefelo le le šireletšegilego ke ga bohlokwa le gona. Go wa ke kotsi ya ka mehla ge go ema ka teka-tekano e le bothata. Ka mohlala, Gilbert o ile a leboga thušo e botho ya bagwera bao gare ga dilo tše dingwe ba ilego ba bea tšhipi ya go itshwareletša ka šawareng ya gagwe bakeng sa tšhireletšego.

Go Ithuta go Nea Thekgo

Diphetogo tše di sa letelwago tša maikwelo le tshekamelo e phagamego ya go lla e ka ba tše di hlabišago mohlaselwa wa go hwa lehlakore dihlong, gotee le go ba tše gakantšhago bahlokomedi bao ba ka se tsebego kamoo ba ka arabelago ka gona. Lega go le bjalo, ka go ithuta go ba ba thekgago, bagwera ba ka hlakodiša mohlaselwa wa go hwa lehlakore go go ipea lekatana mo go ka tšwelelago ka tsela e itšego. Ka tlwaelo, go gateletšega ga go direge ka mehla. Eupša ge megokgo e elela, homola gomme o dule kgaufsi le motho, o bolele seo o bego o tla rata go se kwa ge e ba maikwelo a gago a be a boetše morago.

Ka godimo ga tšohle, hlagolela lerato la Modimo go bao bofokodi bo ka bago bo fetotše semelo sa bona seo o bego o se tseba. Ba lemoga kamoo o ikwago ka gona gomme seo ka bosona se kgoma kamoo ba arabelago ka gona go wena. Erikka o hlalosa gore: “Mo gongwe nka se sa hlwa ke e-ba motho yo a swanago le pele. Eupša ga go motho yo a swanetšego go letela seo go mohlaselwa wa go hwa lehlakore. Meloko le bagwera ba swanetše go ithuta go rata motho ka mo a lego ka gona. Ge e ba ba nyakišiša ka kelohloko semelo sa gagwe, ba tla hwetša gore dika tše di kgahlišago kudu tša nakong e fetilego di sa dutše di le gona.”

Go itlhompha go lebiša kgateletšong e kgolo kudu ya maikwelo ge motho a sa kgone go bolela goba a sa kwešišwe. Ka go dira boiteko bja go bolela le bona, bagwera ba ka bontšha go ba bohlokwa ga batho bao polelo ya bona e senyegilego. Takashi o re: “Seo ke se naganago le go se kwa pelong ga se sa fetoga. Lega go le bjalo, batho ba sekamela go phema go ba le kgokagano le nna ka gobane ga ba kgone go bolela le nna ka tsela e tlwaelegilego. Go thata go nna go thoma poledišano le batho, eupša ge motho yo mongwe a e-tla go bolela le nna e ba kgothatšo e kgolo kudu gomme go ntira gore ke thabe kudu le go feta!”

Tše di latelago ke ditlhahlo tšeo di ka re thušago ka moka ga rena go thekga le go kgothatša bao ba tlaišwago ke go senyega ga polelo.

Mehuta e mentši ya go hwa lehlakore ga e kgome kgopolo. Batho ba bantši bao ba tlaišwago ke go hwa lehlakore ba dula ba phafogile monaganong, gaešita le ge polelo ya bona go ka ba thata go e kwešiša. O se ke wa bolela le bona ka go ba nyatša goba ka go diriša polelo ya bana. Ba sware ka seriti.

Theetša ka go se fele pelo. Ba ka nyaka nako bakeng sa go hlama kgopolo goba go fetša lentšu, lefokwana goba lefoko. Gopola gore motheetši yo a kgomegago ga a fele pelo ya go theetša.

Se itire eka o a kwešiša ge e ba o sa kwešiše. Dumela ka botho gore: “Tshwarelo hle. Ke fo ba ke sa kwešiše. A re leke gape ka morago.”

Bolela ka go nanya le ka mo go kwalago ka segalo se se tlwaelegilego sa lentšu.

Diriša mafoko a makopana le mantšu a tlwaelegilego.

Diriša dipotšišo tšeo di nyakago ee goba aowa gomme o kgothaletše karabo. Gopola gore ba ka fo se kgone go kwešiša mantšu a gago.

Boloka lešata le le fase.

Go Lebeletšana le Boemo ka Thekgo e Lerato ya Jehofa

Le ge go le bohlokwa go tseba sebaki sa go hwa lehlakore ka ge seo se go thuša gore o gate mogato le go fokotša kotsi ya go hwa ga gago lehlakore nakong e tlago, go hwetša taolo ya letšhogo le le sepedišanago le gona le gona go bohlokwa. Ellen o a hlalosa: “Mantšu a Modimo a lego go Jesaya 41:10 a nkhomoditše ka mo go kgethegilego. Go ona o re: ‘O se boifê xobane ke na le wene. O se kê wa thšoxa, xobane Modimo wa xaxo ké Nna. Ke a Xo tiiša; ke a Xo thuša; ke Xo hlêka ka letsôxô la-ka le letona le-ya-ka-tokô.’ Jehofa e bile wa kgonthe kudu go nna a ntira gore ke ikwe ke sa tšhoge.”

Beibele e bile e thuša Anand go lebeletšana le go itlhoboga mo a go kwago: “E nnea thekgo e feletšego, ka ge e dula e mphafoša le go ntapološa.” Bothata bja Hiroyuki e be e le bja kamoo a ka holwago ka gona ke Mangwalo, ka ge a be a sa kgone go tsepamiša kgopolo. O re botša gore: “Ke hweditše khomotšo ka go theetša dipuku tša Beibele dikhaseteng.”

Moapostola Paulo o itše: “Xe ke fôkôla ké mo ke naxo le matla.” (2 Ba-Korinthe 12:10) E bile moya wa Jehofa wo o thušitšego Paulo go phetha seo a bego a sa kgone go se dira ka boyena. Bao ba hwilego lehlakore le bona ba ka ithekga ka Jehofa gore a ba matlafatše moyeng. Erikka o a hlalosa: “Ge re phela gabotse mmeleng gomme re kgona go itirela dilo ka matla a rena ka noši, re ka fo se nee Jehofa sebaka se segolo gore a re thuše. Eupša bogole bja-ka bo nthušitše gore ke matlafatše tswalano ya-ka le yena ka tsela e kgethegilego kudu.”

Bahlokomedi ba Hwetša Thekgo

Bahlokomedi ba nyaka thekgo karolong ya bona e thata. Ba ka retologela kae bakeng sa thušo? Lefelo le lengwe ke ka lapeng. Setho se sengwe le se sengwe se swanetše go ba le karolo morwalong wa go hlokomela. Yoshiko o bolela kamoo barwa ba gagwe ba ilego ba mo thekga ka gona maikwelong: “Ba be ba theetša mathata a-ka bjalo ka ge eka e be e le a bona ka noši.” Ditho tša lapa di swanetše go ikhweletša tsebišo ka moka e le gore di ithute kamoo di ka hlokomelago ka gona mohlaselwa wa go hwa lehlakore le kamoo ba ka lebeletšanago ka gona le diphetogo tša semelo sa moratiwa wa bona.

Ke bomang ba bangwe bao ba ka neago bahlokomedi thekgo? David le lapa labo ba ile ba kgopela thušo go lapa labo bona la moya ka phuthegong ya Dihlatse tša Jehofa gore ba ba thuše ka Victor: “Ba ile ba arabela go senyakwa sa rena. Ka dinako tše dingwe ba be ba šiedišana ka go robala legaeng la rena gore ba re hlokomelele Victor bošego ka moka.”

Mohlokomedi yo mongwe le yo mongwe o nyaka go kwa lerato le borutho le thekgo ya lapa labo la moya. Eupša ba bangwe ba ka hwetša go le thata go kgopela thušo. Haruko o hlalosa gore: “Ke gantši ke botšwa gore: ‘Ge e ba go e-na le selo le ge e le sefe seo o nyakago go thušwa ka sona, o se ke wa tšhaba go re tsebiša.’ Eupša ka go tseba kamoo yo mongwe le yo mongwe a swaregilego ka gona, ke tšhaba go kgopela thušo. Ke be ke tla thaba kudu ge e ba batho ba ithapela go thuša ka ditsela tše itšego: ‘Nka go thuša ka go hlwekiša. Ke letšatši lefe le lekaone go wena?’ ‘Nka go yela mabenkeleng, na e tla ba mo go lokilego ge e ba ke e-tla gona bjale?’”

Mosadi wa Kenji o be a hwile lehlakore; lega go le bjalo, o be a kgona go mo nea thekgo yeo a bego a e nyaka. O hweditše gore o be a ka kgona go lahlela merwalo ya gagwe go Jehofa ka thapelo. Mafelelong, mosadi wa gagwe o ile a se sa kgona go bolela gomme ka go rialo, Kenji a lahlegelwa ke molekane yo a ka boledišanago le yena. Eupša o bala Beibele letšatši le lengwe le le lengwe. O re: “E nkgopotša ka tlhokomelo ya Jehofa e lerato bakeng sa bao ba gateletšegilego moyeng, gomme se se nthibetše go beng yo a gateletšegilego le go lewa ke bodutu.”

Go ithekga ka moya wa Jehofa go ka thuša ge go bonala gore maikwelo a šetše a re buša. Yoshiko yo a lebeletšanego le go fetoga ga semelo sa monna wa gagwe le go fetoga ga maikwelo ka morago ga go hwa ga gagwe lehlakore, o hlalosa gore: “Ka dinako tše dingwe ke ile ka ikwa ke tutueletšega go goeletša ka lentšu la-ka ka moka. Ka dinako tšeo ke be ke rapela Jehofa ka mehla, gomme moya wa gagwe o be o ntlišetša khutšo.” Ka go lemoga potego ya Jehofa ya go se kwanantšhe go yena, ga a dumelele selo se šitiša tsela ya gagwe ya bophelo bja Bokriste. O ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, o kopanela bodireding le go swara thuto ya motho ka noši ya Beibele. Yoshiko o re: “Ka go phetha karolo ya-ka, ke a tseba gore Jehofa le ka mohla a ka se ntahle.”

Ge dipelaelo di šwahlela, Jehofa ka mehla o gona bakeng sa go theetša. Midori yo monna wa gagwe a hwilego lehlakore, o homotšwa ke taba ya gore, Jehofa o bolokile megokgo ka moka yeo a bego a e ediša ka ‘lepotlelong la gagwe la letlalo’ ka tsela ya seswantšhetšo. (Psalme 56:8, bapiša le NW.) O gopola mantšu a Jesu a rego: “Le se kê la belaêlêla tša ka moswana.” O re: “Ke phethile le kgopolo ya-ka gore ke se fele pelo go ba go fihla lefase le lefsa le fihla.”—Mateo 6:31-34.

Go Lebeletšana le Mafokodi a Šoro

Ke therešo gore nakong ya go itlwaetša go boela sekeng ba bangwe ba ba le go kaonefala mo go atlegago, eupša ba bangwe ba hwetša feela tekanyo e nyenyane ya katlego go hwetšeng bokgoni bjo ba bego ba e-na le bjona pele ba e-hwa lehlakore. Ke’ng seo se ka thušago bao ba boletšwego mafelelong gore ba lebeletšane le tlhohlo ya go amogela mafokodi a bona go sa šetšwe go ba ga ona a šoro le a tšeago nako e telele?

Bernie yo a palelwago ke go sepela ka baka la go hwa lehlakore o araba ka gore: “Go thabela kholofelo ya-ka ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise leo le tlago le go rapela Tate wa-ka wa legodimong, Jehofa, go nthušitše go amogela mafokodi a-ka ka lethabo.”

Kholofelo yeo e thušitše Erikka le monna wa gagwe, Georg go amogela mafokodi a Erikka gomme ba sa dutše ba thabela bophelo. Georg o hlalosa ka gore: “Re na le kholofetšo ya Modimo ya phodišo e feletšego ka letšatši le lengwe. Ka gona ga re tsepamišetše kgopolo bofokoding. Ee, re sa dutše re dira sohle seo re ka se kgonago bakeng sa boemo bja tša maphelo bja Erikka. Eupša o ka ithuta go phela le go se dirišane ka tshwanelo ga mešifa le go lebiša tlhokomelo dilong tše di nepagetšego kudu.”—Jesaya 33:24; 35:5, 6; Kutollo 21:4.

Maemong ao go ona go tielela go lekanyeditšwego kudu, thekgo ya ba lapa le ya bagwera ke e bohlokwa kudu. Ba ka thuša mohlaselwa go lebeletšana le boemo go fihla e e-ba nako ya Modimo ya go alafa ditlaišo ka moka tša tša maphelo.

Go tseba gore go na le bokamoso bjo bobotse bakeng sa bahlaselwa ba go hwa lehlakore le malapa a bona ge bophelo bjo bobotse bo tla be bo tsošološitšwe, go ba thuša go lebeletšana le bophelo bja letšatši le tee ka nako. Ka gona ba ka leta ka go se fele pelo go hlakodišwa tlaišegong ka moka, lefaseng le lefsa la Modimo leo le tlago kgaufsinyana. (Jeremia 29:11; 2 Petro 3:13) Ge re sa le letetše, bohle bao ba retologelago go Jehofa ba ka kgodišega gore gaešita le mo nakong ye o tla ba thuša le go ba thekga go lebeletšaneng le ditla-morago tše golofatšago tša go hwa lehlakore.—Psalme 33:22; 55:22.

[Seswantšho go letlakala 12]

Ditho tša lapa le bagwera ba ka thuša mohlaselwa go lebeletšana le boemo go fihla e e-ba nako ya Modimo ya go alafa ditlaišo ka moka tša tša maphelo

[Lepokisi go letlakala 10]

Go Thibela Go Hwa Lehlakore

DR. DAVID LEVINE o re: “Tsela e kaone ya go lebeletšana le go hwa lehlakore ke go leka go go thibela.” Selo sa bohlokwa seo se tswalanago le go hwa lehlakore ke kgatelelo ya madi a magolo.

Go batho ba bantši kgatelelo ya madi a magolo e ka laolwa ka dijo tšeo di humilego ka potassium le letswai le le nyenyane, makhura a tiilego le cholesterol. Go fokotša go dirišwa ga bjala le gona go ka ba bohlokwa. Lenaneo la ka mehla la go ithobolla mo go swanetšego nywaga ya motho le boemo bja go tia ga gagwe go ka thuša go fokotša dikhilograma tše di fetago tekanyo, moo ka morago go ka fokotšago kgatelelo ya madi. Dihlare di ka swanelwa ke go nwewa—ka tlase ga tlhokomelo ya ngaka, ka ge go e-na le mehuta e mentši ya dihlare-tagi e hwetšagalago.

Bolwetši bja tšhika ya go iša madi hlogong bo fokotša tsela e kgolo ya kabo ya madi a yago bjokong gomme ke sebaki se segolo sa go hwa lehlakore. Go ithekgile ka bogolo bja go thibana, go buiwa mo go tsebjago e le go buiwa ga tšhika ya go iša madi hlogong bakeng sa go ntšha legapi la ka gare leo le kotofetšego e le gore go thibollwe ditšhika tše di thibanego go ka laelwa. Dinyakišišo di bontšhitše gore batho bao ba bego ba bontšha dika tša go thibana le bao ditšhika tša bona e bego e le tše tshesane kudu ba ile ba holwa ke go buiwa gotee le go diriša dihlare tše itšego. Lega go le bjalo, go ka ba le mathata ao a tswalanago le go buiwa, ka gona go swanetše go naganišišwa ka kelohloko.

Bolwetši bja pelo bo ka oketša kotsi ya go hwa lehlakore. Go betha mo e sego ga ka mehla ga pelo moo go ka dirago gore madi a kgahle le gore madi a ye bjokong, go ka alafša ka dihlare tša go thibela go kgahla ga madi. Mathata a mangwe a pelo a ka nyaka go buiwa le dihlare bakeng sa go fokotša kotsi ya go hwa lehlakore. Malwetši a swikiri a baka karolo e kgolo ya ditiragalo tša go hwa lehlakore, ka gona go a laola go thuša go thibela go hwa lehlakore.

Transient ischemic attacks, TIAs, ke ditemošo tše di bonalago tša gore go hwa lehlakore go ka tšwelela. Kgonthišetša gore ga di hlokomologwe. Bona ngaka ya gago, gomme o lebeletšane le sebaki sa motheo, ka ge TIAs e oketša kotsi ya go hwa lehlakore mo go ipoeletšago gantši.

Mokgwa wa bophelo bjo bobotse bjo bo lekanetšego o ka dira mo gontši go thibeleng go hwa lehlakore. Dijo tša phepo e leka-lekanego le boithobollo bja ka mehla gotee le go diriša bjala ka tekanyo ya tlase ka mehla le go tlogela go kgoga go ka thuša go boloka ditšhika di phetše gabotse e bile go ka ba gwa kaonefatša diphetogo tša boemo bjo bobotse bja maphelo go tšeo di šetšego di senyegile. Go ya ka dinyakišišo tše di fapa-fapanego, go oketša go ja dienywa tše di nanana le merogo le mabele go thušiše go fokotša kotsi ya go hwa lehlakore.