E-ba yo a Agago le yo a Kgothatšago

MOLAETŠA woo re laetšwego go o bolela ke ditaba tše dibotse. Jesu o itše: “Ditaba tše dibotse di swanetše go bolelwa pele dithšabeng ka moka.” (Mar. 13:10, NW) Jesu ka noši o beile mohlala ka go bolela “ditaba tše botse tša mmušô wa Modimo.” (Luka 4:43) Seo baapostola ba ilego ba se ruta le sona se hlaloswa e le “ditaba tše dibotse tša Modimo” le “ditaba tše dibotse mabapi le Kriste.” (1 Ba-Thes. 2:2, NW; 2 Ba-Kor. 2:12, NW) Molaetša o bjalo ke o agago le o kgothatšago.

Ka go dumelelana le go tsebatšwa ga “ditaba tše dibotse tša ka mo go sa felego” ke ‘morongwa e a fofago gare ga legodimo,’ re kgothatša batho ka gore: “Boifang Modimo Le rêtê Yêna.” (Kut. 14:6, 7, bapiša le NW.) Re botša batho kae le kae ka Modimo wa therešo, leina la gagwe, dika tša gagwe tše di kgahlišago, mediro ya gagwe e makatšago, morero wa gagwe o lerato, go ikarabela ga rena go yena le seo a se nyakago go rena. Ditaba tše dibotse di akaretša taba ya gore Jehofa Modimo o tla fediša ba kgopo, bao ba mo hlomphollago le go šulafaletša batho ba bangwe bophelo. Eupša ga se boikarabelo bja rena go ahlola batho bao re bolelago le bona. Kganyogo ya rena ya kgonthe ke gore ba bantši ka mo go ka kgonegago ba arabele ka mo go swanetšego molaetšeng wa Beibele e le gore o itlhatsele e le ditaba tše dibotse e le ka kgonthe go bona.—Die. 2:20-22; Joh. 5:22.

Lekanyetša Ditaba tše di sa Kgothatšego. Ke therešo gore go na le dibopego tše di sa thabišego bophelong. Ga re iphoufaletše tšona. Bakeng sa go thoma poledišano, o ka rotoša bothata bjoo bo lego menaganong ya bao ba lego tšhemong ya geno gomme o bo ahla-ahle ka boripana. Eupša gantši ga go hole kudu go bolela ka bothata bjoo ka mo go nabilego. Batho leboelela ba kwa ditaba tše di gateletšago, ka gona go bolela ka dilo tše di sa thabišego go ka ba dira gore ba tswalele mejako ya bona goba ba tswalele ditsebe tša bona. Mathomong a poledišano ya gago, katanela go lebiša tlhokomelo ditherešong tše di lapološago tše di lego Lentšung la Modimo. (Kut. 22:17) Ke moka, gaešita le ge motho a sa nyake go tšwetša poledišano pele, o tla ba o mo tlogeletše selo se itšego se se agago gore a nagane ka sona. Se se ka mo dira gore e be yo a ikemišeditšego kudu go theetša lebakeng le lengwe.

Ka mo go swanago, ge e ba o kgopetšwe go nea polelo, o se ke wa imetša batheetši ka tsebišo yeo e sa thabišego feela ka gobane e hwetšagala ka bontši. Ge e ba seboledi se diriša nako e ntši se bolela ka go palelwa ga babuši ba batho, dipego tša bosenyi le bošoro, le go ata mo go boifišago ga boitshwaro bjo bo gobogilego, mafelelo e ka ba a nyamišago. Bolela ka dibopego tše di sa thabišego tša taba ge feela di phetha morero wa bohlokwa. Tekanyo e nyenyane ya taba e bjalo e ka gatelela go ba nakong ga polelo ya gago. Gape e ka bontšha mabaka a magolo ao a tlaleletšago boemong gomme ka go rialo ya dirišwa bakeng sa go bontšha lebaka leo ka lona tharollo yeo e lego ka Beibeleng e lego e šomago. Moo go kgonegago, bolela ka go lebanya ka ntle le go diriša nako e ntši o bolela ka mathata.

Gantši ke mo go sa kgonegego le mo go sa nyakegego go se akaretše ditaba ka moka tše di sa thabišego polelong. Tlhohlo ke go bolela ka bobedi dilo tše dibotse le tše mpe ka mokgwa woo tutuetšo ya kakaretšo e bago e kgothatšago. Bakeng sa go fihlelela se, o swanetše go dira phetho mabapi le seo o tlago go se akaretša, seo o tlago go se tlogela le moo o tlago go gatelela gona. Thutong ya Thabeng, Jesu o eleditše batheetši ba gagwe go phema ditsela tša boithati tša ba-mangwalo le Bafarisei, gomme o ile a tsopola mehlala e sego kae bakeng sa go bontšha ntlha ye. (Mat. 6:1, 2, 5, 16) Lega go le bjalo, go e na le go diriša nako e ntši a bolela ka mehlala e mebe ya baetapele bao ba bodumedi, Jesu o ile a gatelela go kwešiša ditsela tša therešo tša Modimo le go phela ka tšona. (Mat. 6:3, 4, 6-15, 17-34) Mafelelo e bile a holago ka mo go makatšago kudu.

Boloka Mokgwa wa go Bolela e le o Kgothatšago. Ge e ba o abetšwe go nea polelo phuthegong ya geno mabapi le sebopego se itšego sa modiro wa Bokriste, katanela go ba yo a agago go e-na le go ba yo a swayago diphošo. Kgonthišega gore o dira seo o kgothaletšago ba bangwe go se dira. (Ba-Roma 2:21, 22; Ba-Heb. 13:7) Dira gore lerato, e sego go befelwa, le tutuetše seo o se bolelago. (2 Ba-Kor. 2:4) Ge e ba o kgodišegile gore badumedi-gotee le wena ba nyaka go kgahliša Jehofa, seo o se bolelago se tla bontšha kgodišego yeo gomme se se tla ba le mafelelo a holago. Ela hloko kamoo moapostola Paulo a bontšhitšego kgodišego e bjalo, go etša ge go begilwe go 1 Ba-Thesalonika 4:1-12; 2 Ba-Thesalonika 3:4, 5 le go Filemone 4, 8-14, 21.

Ka dinako tše dingwe go bohlokwa gore bagolo ba lemoše malebana le boitshwaro bjo e sego bja bohlale. Eupša boikokobetšo bo tla ba thuša go dirišana le bana babo bona ka moya wa boleta. (Ba-Gal. 6:1) Mokgwa woo dilo di bolelwago ka wona o swanetše go bontšha gore bao ba lego ka phuthegong ba lebelelwa ka tlhompho. (1 Pet. 5:2, 3) Beibele e eletša masogana go ela hloko se ka mo go kgethegilego. (1 Tim. 4:12; 5:1, 2; 1 Pet. 5:5) Ge e ba go nyakega go kgalema, go laya le go sokolla, tše di swanetše go dirwa ka go dumelelana le seo Beibele ka boyona e se bolelago. (2 Tim. 3:16) Tirišo ya Mangwalo ga se ya swanela go gapeletšwa goba go kgopamišwa bakeng sa go thekga kgopolo e itšego yeo seboledi se ka bago se e-na le maikwelo a matla ka yona. Gaešita le ge keletšo ya go phošolla e nyakega, segalo sa polelo se ka bolokwa e le seo se kgothatšago ge e ba seo se gatelelwago kudu e le tsela ya go phema go akaretšwa sebeng, kamoo re ka rarollago mathata, kamoo re ka fenyago mathata, kamoo re ka lokišago tsela e fošagetšego le kamoo dinyakwa tša Jehofa di re šireletšago ka gona.—Ps. 119:1, 9-16.

Ge o lokišeletša polelo ya gago, nagana ka mo go kgethegilego mabapi le kamoo o tlago go phetha ntlha e nngwe le e nngwe e kgolo le kamoo o tlago go phetha polelo ka kakaretšo. Seo o se bolelago mafelelong gantši se gopolwa lebaka le letelele. Na e tla ba seo se kgothatšago?

Ge o Boledišana le Badumedi-gotee le Wena. Bahlanka ba Jehofa ba thabela dibaka tša go ba le bogwera dibokeng tša Bokriste. Tše ke dinako tša go lapološa moyeng. Beibele e re kgothaletša go nagana ka ‘go kgothatšana’ ge re bokana mafelong a rena a borapedi. (Ba-Heb. 10:25, NW) Seo ga se dirwe feela ka dipolelo le ditlhaloso nakong ya ge diboka di tšwela pele eupša gape le ka poledišano pele le ka morago ga diboka.

Gaešita le ge e le mo go tlwaelegilego gore poledišano e be mabapi le maphelo a rena a letšatši le letšatši, kgothatšo e kgolo kudu e tlišwa ke go ahla-ahla ditaba tša moya. Tše di akaretša diphihlelo tšeo re di thabelago tirelong e kgethwa. Go bontšhana kgahlego ya maleba gape ke mo go agago.

Ka baka la tutuetšo ya lefase leo le re dikologilego, re swanetše go ela hloko kudu. Ge a ngwalela Bakriste kua Efeso, Paulo o itše: “Apolang maaká; xe Le boledišana Le bolêlê therešô.” (Ba-Ef. 4:25) Go bolela therešo go e na le go bolela maaka go akaretša go se tumiše dilo le batho bao lefase le ba dirilego medingwana. Ka mo go swanago, Jesu o lemošitše malebana le “bofora bya lehumô.” (Mat. 13:22) Ka gona, ge re boledišana re swanetše go ela hloko go se godiše bofora bjoo ka go dira gore dilo tše di bonagalago di bonale e le tše kgahlišago ka mo go feteletšego.—1 Tim. 6:9, 10.

Ge a eletša ka go nyakega ga go ba bao ba agago, moapostola Paulo o re kgothaletša go se ahlole goba go nyatša ngwanabo rena yoo a ka ganago go dira dilo tše itšego ka baka la ‘go fokola tumelong,’ ke gore, ka gobane a sa kwešiše tekanyo e feletšego ya tokologo ya Bokriste. Ka kgonthe, e le gore poledišano ya rena e age ba bangwe, re swanetše go naganela setlogo sa bona le tekanyo ya kgolo ya bona ya moya. E tla ba mo go nyamišago gakaakang ‘go kgopiša ngwanabo rena [goba kgaetšedi] gomme ra mo uša’!—Ba-Roma 14:1-4, 13, 19.

Bao ba katanago le mathata a magolo a motho ka noši—ka mohlala, bokoka bjo itšego—ba thabela poledišano e agago. Motho yo bjalo a ka dira boiteko bjo bogolo gore a be gona dibokeng. Bao ba tsebago ka boemo bja gagwe ba ka botšiša gore: “O ikwa bjang?” Ka ntle le pelaelo o tla thabela go tshwenyega ga bona. Lega go le bjalo, boemo bja gagwe bja tša maphelo e ka no se be taba yeo a hwetšago e le e kgothatšago kudu go bolela ka yona. Mantšu a tebogo le theto a ka dira mo gontši go ruthetša pelo ya gagwe. Na o bona bohlatse bja lerato la gagwe leo le tšwelago pele bakeng sa Jehofa le kgotlelelo ya gagwe ka tlase ga boemo bjo thata? Na o ikwa o kgothatšega ge a nea ditlhaloso? Na e be e ka se be mo go agago kudu go lebiša tlhokomelo dintlheng tšeo a dirago gabotse go tšona le karolong yeo a e tšeago ka phuthegong go e na le go lebiša tlhokomelo mafokoding a gagwe?—1 Ba-Thes. 5:11.

Bakeng sa gore poledišano ya rena e be e agago, go bohlokwa ka mo go kgethegilego go naganišiša ka pono ya Jehofa ka seo se ahla-ahlwago. Isiraeleng ya bogologolo, bao ba ilego ba bolela malebana le baemedi ba Jehofa gomme ba belaela ka manna ba ile ba lebeletšana le kgalefo e šoro ya Modimo. (Num. 12:1-16; 21:5, 6) Re bontšha gore re hotšwe ke mehlala yeo ge re hlompha bagolo le go bontšha tebogo bakeng sa dijo tša moya tšeo di newago ke sehlopha sa molaki yo a botegago le yo bohlale.—1 Tim. 5:17.

Go hwetša dilo tše di kgothatšago tšeo re ka bolelago ka tšona ge re e-na le bana babo rena ba Bakriste ke ka sewelo e bago bothata. Lega go le bjalo, ge e ba dipolelo tša motho yo mongwe e le tšeo di swayago diphošo kudu, gata mogato wa pele go fetoša poledišano gore e be e agago.

Go sa šetšwe gore re nea bohlatse go ba bangwe, re bolela sethaleng goba re bolela le badumedi-gotee le rena, anke re dirišeng temogo e le gore re ntšhe lehumong la dipelo tša rena “[lentšu] le boló la xo iša kaxišô mo e hlaêlaxo, le išê thšexofatšô xo ba ba le kwaxo.”—Ba-Ef. 4:29.