‘Go tšwa Dira le go Lwela Therešo’
“Lêtlêxa letaxong la xaxo; tšwaa dirá O Iwêlê therešô, le bolêta, le xo loka; ’me ’tsôxô la xaxo le matla le xo dirišê mehlôlô.”—PSALME 45:4.
1, 2. (a) Ke molaetša ofe wo o ilego wa thabiša mopsalme? (b) Ke ka baka la’ng molaetša wona woo o swanetše go re tutuetša?
SERETI sa moopedi se be se fišegela go thoma kopelo ya sona. Lehutšo la go tla ga mmušo o mobotse ka diatleng tša mmuši yo a tsepamego, wa go loka e be e le le matla kudu. O be a ka se ke a homola. Mopsalme a se sa hlwa a kgona go itshwara, gatee-tee o ile a bolela mantšu a: “Pelo ya-ka e bedišwa ke ditaba tše di botse; tše ke di diraxo ke dirêla kxoši; ’leme la-ka le etša lehlaka la mongwadi makxônê.” (Psalme 45:1) Sereti sa moopedi sa mathomo ke kgale kudu se hwile. Eupja kopelo ya gagwe ya boporofeta e sa dutše e phela, gomme matla a yona le ka mohla ga se a ka a ba a matla kudu go feta mo nakong ye.—Bapiša le Ba-Kolose 3:16.
2 Ke’ng seo “ditaba tše di botse” tšeo di bego di bediša pelo ya mopsalme di ipontšhitšego e le sona? Di tswalana le ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa Modimo! Molaetša wa Mmušo ke o “botse” mo o nyakago gore o ‘bolelwe lefaseng ka moka leo le agilwego gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka’ ya tlo ba gona “bofelo” bja ditšhaba tše bo tlago. (Mateo 24:14) Lehono, na sehlogo se se “botse” sa Mmušo wa Modimo wa Mesia se bedišitše pelo ya gago? Se swanetše. Ka baka la’ng? Ka gobane lediri la Sehebere leo le fetoletšwego “bedišwa” (ra·chashʹ) le bolela pontšho ya go thaba, go swana le seela seo se bilogago seo se belago. Lediri le le gona le bolela botlalo. Gopola, Moetapele wa rena, Jesu Kriste, o itše: “Molomo . . . o bolêla tše pelo e di falatšaxo.” (Luka 6:45) Ka gona na wena go swana le mopsalme o na le pelo ye e tletšego la go falala ka “ditaba tše di botse”? Ge e ba go le bjalo, gona ga go selo seo se ka go thibelago go opela therešo ye e fetago tšohle: Jesu Kriste o a buša Mmušong wa Modimo!
Go Phatlalatša Kopelo ya Therešo
3. Ke ditsela dife tše pedi tšeo di dirišwago go phatlalatša ditaba tše di lokilego tša Mmušo lehono?
3 Kopelo ye ya bogoši e ka phatlalatšwa bjang? Ka moya o mokgethwa, leleme la mopsalme le ile la ba “lehlaka” ka diatleng tša Jehofa. (Bapiša le 2 Samuele 23:2.) Dikopelo tša gagwe tšeo di ngwadilwego di ile tša opelwa gore barapedi ka moka ba kgale ba Jehofa ba di kwe. Rena lehono re ka thekga therešo ya Mmušo wa Modimo ka ditsela tše pedi tšeo di swanago. Ya pele, ka mantšu a rena ao a kwewago boboleding bja phatlalatša gomme ya bobedi, ka mantšu a rena ao a balwago dipukung tša rena. Ka gona, ge re aba dipuku tšeo di theilwego Beibeleng, re anega seo leleme la batho bao ba buduletšwego le šetšego le se boletše. (2 Timotheo 3:16; 2 Petro 1:20, 21) Le gona lehono molaetša o ngwadilwego wa Mmušo o phatlalatšwa ka bontši le ka maleme le ka lebelo le legolo go feta kamoo mopsalme a bego a gopola ka gona. Na o ba le karolo ka mehla go phatlala tšweng ga wona, kudu-kudu ka go phatlalatšwa ga dimakasine tša Morokami le Awake!?
4. (a) Kriste Jesu o bile bjang ‘yo botse go fetiša bana ba batho’? (b) Sehlopha se tloditšwego sa mohlapetši se ekiša bjang ‘molomo o mobotse wa Kriste’?
4 Go tšwelela ga Kgoši ya Jehofa go hlohleleditše mopsalme gore a ngwale: ‘O yo botse go fetiša bana ba batho, molomo wa gago o tšhephile ka mabobo, wa tseb’o šegofatšwa ke Modimo neng le neng.’ (Psalme 45:2) Go tloga letšatšing la go tlotšwa ga gagwe ka moya wa Modimo, ruri molomo wa Jesu o ile wa bolela Mmušo ka go se kgaotše, go ba go fihla ge didirišwa tša batho tša Sathane di o homotša ka nakonyana. Ka baka la go botega ga Jesu, Jehofa o ile a mo šegofatša ka mo go sa felego ka go mo tsoša bahung le go mo phagamišetša godimo ga dibopiwa tše dingwe ka moka. (Ba-Filipi 2:8-11) Ga e sa le go tloga nakong ya go tagafatšwa ga Jesu legodimong, ge a e-ba “Yêna seswanthšô sa lebopô le Modimo a lexo ka lôna,” ke yo a phagamego kudu go feta mmuši yo a phagamišwago kudu wa motho goba morongwa. (Ba-Hebere 1:3,4) Mo nakong ye e le Kgoši e beilwego sedulong sa bogoši, Jesu o matlafatša melomo ya sehlopha se se tloditšwego sa mohlapetši le bagwera ba bona go opela ka sebete ditaba tše di lokilego tša Mmušo. Lega go le bjalo, ye le gona ke kopelo ya ntwa.
5, 6. (a) Go ‘tšwa dira le go lwela therešo’ ga Kriste go bolela’ng? (b) Sehlopha sa mohlapetši se diriša bjang Morokami le Awake!?
5 Se se latelago mopsalme o goeletša go Kgoši e bušago: “Ithlamê lethêka ka thšoša, Moxale; re bônê borêna le letaxô l’axo. Lêtlêxa letaxong la xaxo; tšwaa dirá O lwêlê therešô, le bolêta, le xo loka; ’me ’tsôxô la xaxo le matla le xo dirišê mehlôlô.” (Psalme 45:3, 4) Ga e sa le go tloga ka 1914 Kriste o be a dutše a nametše pitsi ya ntwa, gomme o itokišeditše go lwa. (Kutollo 6:1, 2) O itlhamile ka tšhoša, e lego seka sa ntwa gaešita le sa borena le matla a tšwago go Modimo a go bolaya ditšhaba tšeo di ganetšago. Kriste o šetše a lwele le Sathane le batemona ba gagwe, a ba lahlela fase go tšwa magodimong gomme a ba tswalelela tikologong ya lefase.—Kutollo 12:1-13.
6 Lega go le bjalo, pele khutšo e ka tsošološwa, dilo tše di šiišago go feta se di tla tšweletšwa ke letsogo le letona la Kgoši ge e ‘e-tšwa dira e lwela therešo’ ka Haramagedone gore e fediše manaba ka moka a Modimo mo lefaseng. (Psalme 45:4; Kutollo 16:14, 16; 19:17, 18) Kriste o matlafaditše sehlopha se se tloditšwego sa mohlapetši gore le sona se opele temošo ye. “Mohlapetši” o diriša’ng go godiša lentšu la gagwe? Ka mo go kgethegilego o diriša matlakala a makasine wa Morokami, e lego makasine o tumilego kudu go tsebatšeng Mmušo o hlomilwego wa Jehofa. Sehlopha sa mohlapetši, go swana le motšhitšhi wa ditšie-diphepheng tšeo di lomago, se tutuetšwa ke moya o swanago wo o tutuetšago Kriste ‘gore a tšwe dira a lwele therešo.’ (Kutollo 9:7-11) Ba diriša ka mafolofolo dimakasine tšeo di rulagantšwego ka tlase ga tlhahlo ya “mohlapetši,” e lego Morokami le Awake! ‘go tšwa dira le go lwela therešo.’—Mateo 24:45; bapiša le Kutollo 9:16-19.
‘Go Lwela Therešo’
7. Ke ka tsela efe e mafolofolo yeo ka yona dimakasine tša Morokami le Awake! di godišago therešo ya Beibele?
7 Ka lebaka la go feta nywaga e lekgolo, The Watchtower e dutše e thekga ‘morero wa therešo ya Mmušo.’ Ka bohlale e diriša Lentšu la Modimo e le tšhoša go eboleng magogo a phošo ao a khupeditšego dithuto tša maaka tša bodumedi. (Bapiša le Ba-Efeso 6:17; Ba-Hebere 4:12.) Makasine wa Awake! le wona o tsebagatša morero wa therešo. Ge go tliwa go ditiragalo tša gona bjale, Awake! e segakanya lešira leo le bipago dithuto tša go ikgopolela tša thuta-mahlale tšeo di nyatšwago ke Beibele le ditshekamelo tše kotsi tša tša leago le boitshwaro. Ke’ng seo re ka se dirago go iša dimakasine tše matsogong a batho ba oketšegilego e le gore ba ka kwa molaetša o phološago bophelo wa Mmušo?
8, 9. Ke bjang go diriša molao wa motheo wo o lego go Ba-Efeso 5:16 tabeng ya go bala Morokami le Awake! go ka go thušago ‘gore o tutueletšwe’ go ba le karolo ka go nea bohlatse ka dimakasine? Nea mehlala.
8 Ka moka bao ba ratago therešo ba swanetše go “bedišwa” ke molaetša woo dimakasine tša Morokami le Awake! di o swerego. (Psalme 45:1) Bjang? Ke ka baka la’ng o sa di bale kapejana feela ge o di amogela? Nywaga e lesome e fetilego Lillian o ile a ipotša gore, ‘Nka se ke ka bala makasine goba puku ya lefase go ba go fihlela ge pele ke feditše go bala dimakasine tša rena.’ O sa dutše a botegela keno ya gagwe. (Mateo 6:33) Ke’ng seo o ka se dirago ka morago ga ge o di badile? Bolela ka dikagare tša tšona go ba bangwe, e lego ditho tša lapa le ditho-gotee le wena tša phuthego. Se le sona se swanetše go go gotetša ka phišego ya gore o nee bohlatse ka dimakasine e le gore o ka botša baagišani ba gago ka dilo tše di botse tšeo o di badilego. Ka ntle le pelaelo o tla rata go ba le karolo ya go nea bohlatse ka dimakasine beke e nngwe le e nngwe, o di iša magaeng a baagišani. Se se ka bapetšwa le tsela yeo moapostola Paulo ‘a ilego a nea bohlatse ka go tia ka gona.’—Ditiro 20:20, 21.
9 Peter le mosadi wa gagwe Petra ba be ba dutše ba dira e le baromiwa nageng e nngwe ya Afrika ka nywaga e mene e fetilego. Dimakasine tša Morokami le Awake! ke tše dingwe tša methopo ya bona e megolo ya matla a moya. Petra o re: “Morokami o re thuša gore re tšwele pele re phafogile moyeng tšhemong ya rena.” Peter o a oketša, “Re hwetša kgothatšo le matla tokollong e nngwe le e nngwe ya Morokami le Awake!, gomme nako e nngwe le e nngwe ge dimakasine di fihla, go swana lege eka re amogela lengwalo leo le tšwago gae.” (Bapiša le Psalme 46:1.) Na o na le tebogo e swanago e matla bakeng sa dimakasine tša rena gomme na o fišegela go di bala go swana lege Peter le Petra ba dira? Moya wa mohuta woo o tla go hlohleletša gore o sepediše dimakasine ka mehla le go ba bangwe.
10. Ke mohuta ofe wa kgopolo wo o nyakegago bakeng sa go nea bohlatse mo go holago ka dimakasine, gomme ke mehola efe yeo se se ka e tšweletšago?
10 Bagoeledi ba Mmušo ba swanetše go ba le pono e nepagetšego malebana le go nea bohlatse ka dimakasine. Batho bao ba botegelago bodumedi ba sa dutše ba amogela tsebišo e theilwego Beibeleng yeo e swerwego ke dimakasine tša rena. (Bapiša le Ditiro 10:15, 30-33.) Ka baka la’ng? Ka gobane ba ka se ke ba o hwetša go tšwa mothopong o mongwe. Mo go fetago nywaga e 45 e fetilego kua Sweden, Lars o ile a hwetša mokgobo wa dimakasine tša Morokami go mothwalwa. Ka morago ga go di bala o ile a botša mosadi wa gagwe gore, “Se ke sa tlhaologanyo, seo Beibele e se bolelago, Morokami o a se bolela.” Seo Lars a se badilego se ile sa mo tutueletša gore a kolobetšwe ka March 1940. Ela hloko mohlala o mongwe. Badiredi ba babedi ba babulamadibogo bao ba tšwago ka borwa bja United States ba boletše gore:
“Go ile gwa kopanwa le mosadi o mongwe modirong wa dimakasine. Ke ramatlotlo wa kereke e kgolo ya Baptist gomme e bile ke seithuti seo se ikemišeditšego sa Beibele. Nakong ya ge a bala lelokelelo sehlogong sa Haramagedone ditokollong tša Morokami tša January 1 go ya go February 15, 1985, ruri o ile a thaba. Nakong e fetilego o be a ile a diriša nako e telele a nyakišiša taba yeo gomme mafelelong a hwetša feela lengwalo leo le lego go Kutollo 16:16. O ile a botšiša moruti wa gagwe gore: ‘Haramagedone ke eng? Na o ka e hlalosa?’ Moruti o ile a mo lebelela gomme a re, ‘Yeo ke taba e thata,’ gomme ka morago ga moo a sepela. Ka lehlakoreng le lengwe mosadi o bolela gore Morokami o mo arabetše potšišo e nngwe le e nngwe le gore ye ke puku e nnoši yeo a ilego a e hwetša yeo e nago le mangwalo a nyakegago tabeng ya Haramagedone.”
11. (a) Ke ka baka la’ng o swanetše go rulaganyetša go nea bohlatse ka dimakasine, gomme o swanetše go go dira gantši gakaakang? (b) Na tirelo ya dimakasine e ka ba thušo modirong wa thuto ya Beibele? Hlalosa. (c) O ka kgona bjang go sepediša Morokami le Awake!? Bona lepokisi.
11 Na o ka rulaganyetša bonyenyane letšatši le tee bakeng sa go nea bohlatse ka dimakasine bekeng e nngwe le e nngwe, o dira se karolo ya modiro wa moya? (Bapiša le Ba-Filipi 3:16.) Lekala la Mokgatlo wa Watch Tower la Nigeria le begile gore, “Bagoeledi gotee le babulamadibogo, ga ba diriše nako e ntši modirong wa dimakasine.” Eupja na bjale go nea bohlatse ka dimakasine go swanetše go ba bohlokwa go fetiša modiro wa go dira barutiwa? Ka mo go fapanego, dipego tšeo di tšwago makaleng a Mokgatlo a Australia le Brazil di bontšha gore go sepediša dimakasine e ka ba mogato wa mathomo wa go thoma dithuto tše dintši tša Beibele. Kgaetšedi o mongwe wa Australia o re, Ge ke be ke sepediša dimakasine la mathomo, ke ile ka thoma dithuto tše tharo.” O ka kgona bjang go sepediša dimakasine tšeo mo gongwe di ka išago thutong ya Beibele? Lebelela lepokising la sehlogo se se rego “Go Sepediša Dimakasine” bakeng sa dikeletšo.
Na o Ile wa Leka Dikeletšo tše?
12. Ke dikeletšo dife tšeo di ipontšhitšego di e-na le mohola go mogoeledi e mongwe?
12 Tirelo ya Rena ya Mmušo ya May 1984 e bile le pampiri ya ka gare ya matlakala a mane tabeng ya go nea bohlatse ka dimakasine. Na o ile wa leka go diriša dikeletšo tšeo e di neilego? Bagoeledi ba Mmušo ba ka dira gabotse go bala pampiri yeo ya ka gare gape gomme ba diriše keletšo ya yona tirelong ya tšhemo. Kgaetšedi e mongwe kua United States o dirile se; mafelelo a mo makaditše ka mo go thabišago. O a ngwala:
“Ke dutše ke diriša dintlha tšeo di akareditšwego pampiring ya ka gare ya Tirelo ya Mmušo ya March 1984 [May go tša Afrika Borwa] ka go sepediša dimakasine, gomme se se a dira! Bofelong bja 1983 ke be ke sepedišitše dimakasine tše 36 feela ngwaga ka moka! Ke be ke nyamile, eupja e sego kudu ka baka la palo yeo e lego pegong, eupja ka baka la ge ke ile ka palelwa ke go iša tsebišo ye e neago bophelo diatleng tša batho bao ba e nyakago. Ke ile ka rapela Jehofa ka taba ye gomme ka ikemišetša go dira boiteko bjo bo oketšegilego bja go sepediša Morokami le Awake! Ke ile ka diriša dikeletšo tša mabapi le go ipeela dipakane tša motho ka noši tša go sepediša dimakasine, go diriša thero e kopana yeo e gatelelago makasine o tee feela, go ya tirelong ya tšhemo ka mehla letšatšing la dimakasine le go ba le kgopolo e nepagetšego. Ka gona ge mong wa ntlo a gana mpho ya ka mehla, ke re: ‘Ka gona, ge go le ka tsela e bjalo, ke tla fo go tlogelela ditokollo tše mpsha tša Morokami le Awake! ka disente tše 40.’ Dintlha tše di ile tša dira e le ka kgonthe. Dikgweding tše nne tše fetilego, ke ile ka kgona go fihlelela palo-gare ya dimakasine tše 14 ka kgwedi!”
13. Ke keletšo efe e gatišitšwego ka 1888 yeo e sa dutšego e dira le lehono?
13 Ka go tokollo ya December 1888 ya Zion’s Watch Tower, ka tlase ga sehlogo se se rego “Keletšo go Babuni,” go ile gwa newa keletšo ye: “Bothata bjo bogolo ka lehlakoreng la ba bantši go bonala e le gore dipelo tša bona di tletše kudu ka ditaba tše di botse, moo ba lekegago gore ba bolele go gontši kudu mabapi le Thulaganyo ya Modimo.” Na keletšo yeo e sa dutše e dira? Molebeledi o mongwe wa tikologo wa go tšwa Fora ge a be a botšišwa seo bagoeledi ba ka se dirago go oketša go sepedišwa ga dimakasine, o ile a araba ka gore: “Bolela ka bokopana. Opa kgomo lenaka.”
14, 15. Diswantšho tšeo di lego go Morokami le Awake! di ka dirišwa bjang ge go newa bohlatse? Nea mehlala.
14 Malemeng a mantši ao ka ona dimakasine di tšwelelago, diswantšho tše kgahlišago tša mebala e mene di okeditše go kgahliša ga molaetša wa Mmušo ge o dutše o fihlelela batho ba mehuta e sa swanego. Ka ge tokollo ya January 8 1987, ya Awake! e tladitše Morokami ka go gatišwa ka mebala e mene ka maleme a mantši, na o dirišitše dipapišo le diswantšho tšeo di lego dimakasineng e le dintlha tša poledišano? Ba bantši ba dirile bjalo, gomme ba bile le mafelelo a mabotse. Theresa, e lego moromiwa kua Bohlabela bja Kgole ga e sa le go tloga ka 1976 o dirile bjalo. O sepediša dimakasine tše 260 ka kgwedi. O re, “Ke diriša diswantšho go gatelela ntlha e kgolo ya thero ya-ka. Ka dinako tše dintši ke fo bontšha mong wa ntlo letlakala la ka ntle gomme ka bolela sehlogo, gomme gantši makasine o itshepediša ka noši.”
15 Kay, e lego moromiwa nageng e nngwe ya Suriname o bile le phihlelo e swanago. Yena le monna wa gagwe ba bile moo ka nywaga e lesome, gomme ba hweditše diswantšho e le tše holago ge ba nea bohlatse, kudu-kudu go bao ba tumelo ya Hindu. Ka baka la’ng? Kay o a hlalosa:
“Bodumedi bja Hindu ke bodumedi bja diswantšho. Mojakong o mongwe, ke ile ka kgopela mosadi ka gore: ‘Hle mpotše leina la medimo ya gago yeo e lego diswantšhong tša gago.’
“O ile a araba ka gore, ‘Yo ke Shiva.’
“Se se latelago ke ile ka botšiša gore, ‘Bjale ke mang yo e lego modimo o mogolo?’ Ga se a ka a nkaraba. ‘Na re ka bala Jeremia 10:10-12? Ke Modimo ofe yo a ka ipitšago e le Mmopi? Jehofa a nnoši. Re a tseba gore o rata diswantšho. Na diswantšho tše tšeo di lego ka go Morokami le Awake! ga se tše botse le tše kgahlišago? Na o ka se ke wa rata go thabela go ithuta seo di se bolelago?’”
Ke ka baka la’ng o sa leke go logelela diswantšho poledišanong ya gago nakong e tlago ge o le modirong wa dimakasine?
16. Ke dikeletšo dife tšeo di tšwago go mogoeledi kua Hong Kong tšeo mo gongwe o ka hwetšago e le tše holago?
16 Gene nakong ya ge a dira kua Hong Kong, o sepedišitše dimakasine tša palo-gare ya go feta 300 ka kgwedi. O ile a dira se bjang? O a hlalosa:
“Sa pele, rapelela tšhegofatšo ya Jehofa ge o e-ya go nea bohlatse ka dimakasine. Sa bobedi, e-ba yo a kgodišegilego, yo a nywanywago le yo a nago le bogwera. Sa boraro, e-ba yo a feto-fetogago le yo a dumelago, gomme o nyake maemo a swanago le a mong wa ntlo. Sa bone, otara dimakasine tše di lekanego bakeng sa kgwedi ka moka. Ke na le otara e kgolo, ka ge se se mpha tutuetšo e oketšegilego. Sa bohlano, beela ka thoko mantšiboa a tee bekeng bakeng sa tirelo ya dimakasine, ka ge batho ba bantši ba le gona gae ka nako yeo gomme ba le boemong bja go iketla. Sa botshelela, thoma tsejana ya dimakasine, gaešita lege e le e nyenyane.”
Go Thoma Tsejana ya Dimakasine
17. (a) Ke karolong efe ya go nea ga rena bohlatse ka dimakasine moo molao wa motheo wo o lego go Ditiro 15:36 o ka dirišwago? (b) Dinageng tšeo di nago le tshepetšo e fokolago ya poso, ke tsela efe e nngwe yeo bagoeledi ba ka sepedišago dimakasine ka yona?
17 Ollie, yo a dirilego nageng ya Afrika ya Burkina Faso o re, “Go ba le dipego tše di nepagetšego tša moo dimakasine di ilego tša sepedišwa gona gomme ka morago wa boela ka mehla, ke tsela e nngwe ya go oketša go abja ga dimakasine. Ke bile le batho ba 15 tsejaneng ya-ka ya dimakasine. Ka ge Burkina Faso e se na lekala la go gatiša gomme go sepetšwa ga poso e se mo go kgodišago, Dihlatse gantši di amogela dimakasine tša go abja ka dišubana, mohlomongwe ditokollo tše nne goba tše hlano ka nako e tee.” Na seo se bjalo le nageng ya geno? Ge e ba go le bjalo, ke’ng seo se ka dirwago gore bothata bjo bja go sepedišwa ga dimakasine bo fenywe? Ollie o eletša ka gore, “O ka swara dikopi tša tokollo e nngwe le e nngwe diatleng tša gago, wa di ala gomme wa laletša motho yo a thabelago gore a kgethe gore ke ofe woo a tlago go rata go o bala. Gantši o tla di tšea ka moka ga tšona.”
‘Tutuetšwa ke Ditaba tše di Botse’
18. Ke dibopego dife tša dipego tša gona bjale tša tirelo ya tšhemo tšeo di retwago kudu-kudu, gomme ke’ng seo re ka se elago hloko kudu?
18 Lena bagoeledi ba Mmušo le thušitše gore palo ya dipeeletšo tše di hweditšwego tša dimakasine ka bobedi bja tšona e gole ka mo go makatšago. Le swanetšwe ke go retwa bakeng sa phišego ya lena go phatlalatšeng ditaba tše di lokilego ka tsela ye. Le gona seo se retwago ke go hlatloga ga palo-moka ya dimakasine tšeo di sepedišitšwego. Lega go le bjalo, mohlomongwe re ka ela hloko kudu go sepediša ga rena ka noši dimakasine. Ka ge tšhemo e akaretšwa kudu, ruri dimakasine tše di sepedišwago ke mogoeledi di theogile. Ka ge re phela gare-gare ga mehla ya bofelo, na re ka ‘tutuetšwa kudu ke ditaba tše di lokilego’ tša Mmušo ka go nea bohlatse ka dimakasine?—Psalme 45:1; 1 Petro 4:7.
19. Ke ka ditsela dife tše pedi tšeo ka tšona re ka thekgago therešo ya Mmušo?
19 Kriste ka letago la Mmušo o kata go ya katlegong ka go kgethagatša leina le lekgethwa la Tatagwe le go lwela bogoši bja Gagwe bja legohle. (Kutollo 6:2) Anke re dirišeng maleme a rena le matlakala a gatišitšwego go tsebatša go fihla ga gagwe. Eka re ka hlatloša ka go botega mantšu a rena gotee le sehlopha se se tloditšwego sa mohlapetši ge se tlatša Kriste tabeng ya go thekga therešo ya Mmušo wa Modimo wa Mesia o hlomilwego. Ee, anke re abeng ka gohle dimakasine tša Morokami le Awake!, e lego tšeo di tšeago karolo ya bohlokwa ge Kgoši ya rena e ‘e-tšwa dira gomme e lwela therešo.’—Psalme 45:4.
Na o a Gopola?
◻ Ke ‘ditaba dife tše di botse’ tšeo di swanetšego go tutuetša pelo ya gago?
◻ ‘Go tšwa dira le go Iwela ga Kriste therešo’ go tliša mafelelo afe?
◻ Ke ka tsela efe yeo ka yona Morokami le Awake! di dirago ‘morerong wa therešo’?
◻ Ke bjang re ka elago hloko kudu go nea bohlatse ka dimakasine?
[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 18]
GO SEPEDIŠA DIMAKASINE
Na o lle wa Leka?—
◆ Go nea bohlatse ka ntlo le ntlo
◆ Go nea bohlatse setarateng
◆ Go nea bohlatse mafelong a kgwebo
◆ Go nea bohlatse ka ditsejana tša dimakasine
◆ Go nea bohlatse mantšiboa
◆ Ge mpho ya puku e ganwa
◆ Ge o dira dipoelo
◆ Ge o etela barutwana ba pele ba Beibele
◆ Ge o tšea leeto goba o le mabenkeleng
◆ Ge o bolela le ba moloko, badiri-gotee le wena, baagišani, bao o tsenago le bona sekolo goba barutiši