Jesu Kriste ke Morwa yo a Ratwago wa Modimo
“Xwa tloxa xò kwala lentšu le le tšwaxo lexodimong lè re: Yêna-yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka, yo ke kxahlwaxo ke Yêna.”—MATEO 3:17.
1, 2. (a) Ke therešo efe e bonolo yeo Beibele e e rutago mabapi le Modimo ra-matla-ohle le Jesu Kriste? (b) Bodumedi bja Bojakane bo ruta’ng?
JESU KRISTE o ile a kolobetšwa ge a be a e-na le nywaga e 30 ka go inwa meetseng. Ge a ema ka gare ga meetse, lentšu le le tšwago legodimong le itše: “Yêna-yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka, yo ke kxahlwaxo ke Yêna.” (Mateo 3:17) Lentšu leo e be e le lentšu la Modimo. Jesu lebakeng le lengwe ge a rapela Modimo o itše: “Tata! Nea ’ina la xaxo letaxô. Xe a r’yalo xwa kwala Lentšu lè e-tšwa lexodimong lè re: Ke le neile letaxô; ’me ke sa tlo boêla kè le nea letaxô.”—Johane 12:28
2 Go tšwa dipegong tše, gaešita le ngwana yo monyenyane a ka kwešiša gore tswalano magareng ga Modimo ra-matla-ohle le Jesu Kriste e be e le ya tate le morwa yo a ratwago wa gagwe, e lego batho ba babedi ba ba fapanego. Eupja, therešo ye e bonolo ya Beibele e ganetšwa ke bodumedi bja Bojakane. Bo phegelela gore Jesu Kriste ke Modimo Ra-matla-ohle ka noši, e lego motho wa bobedi wa Boraro botee, moo motho wa boraro e lego moya o mokgethwa.
3. Kgakanego mabapi le thuto ya Boraro botee e bontšhwa bjang?
3 Thuto yeo e bakile kgakanego e kgolo gare ga batho ba bodumedi bja Bojakane, e lego lebaka le lengwe leo ka lona New Catholic Encyclopedia e bitšago Boraro botee sephiri. Ka kgonthe, e baka kgakanego le gare ga baruti, ka gobane encyclopedia e bolela gape le gore: “Go na le barutiši ba sego kae ba thutabodumedi ya Boraro botee kua diseminareng tša Roma Katholika bao ba sego ba ka ba tshwenywa ka nako e nngwe ke potšišo e rego, ‘Eupja motho a ka bolela bjang ka Boraro botee?’ Le gona ge e ba potšišo ye e le sešupo sa kgakanego ka lehlakoreng la barutwana, mo gongwe ke sešupo sa kgakanego ka mo go swanago ka lehlakoreng la bafahloši ba bona.”
4. Thuto ya molao ya dikereke mabapi le Boraro botee ke efe?
4 Thuto yeo e gakantšhago ke tumelo ya motheo ya bodumedi bja Katholika le bja Protestanta. The Catholic Encyclopedia e bolela gore: “Boraro botee ke leina leo le dirišwago go šupa thuto ya motheo ya bodumedi bja Bokriste . . . Ke ka fao, mantšu a Athanasian Creed a rego: ‘Tate ke Modimo, Morwa ke Modimo le Moya o Mokgethwa ke Modimo, gomme lega go le bjalo ga go na Medimo e meraro eupja go na le Modimo o tee.’” Ka mo go swanago tshekong yeo e akaretšago Dihlatse tša Jehofa kua Greece, Kereke ya Orthodox ya Gerika e itše: “Thuto ya motheo ya Bokriste, yeo Bakriste ka moka ba bolelago gore ba a e dumela . . . go sa šetšwe sehlotswana sa bodumedi goba thuto ya bona, ke . . . Boraro botee, ke gore Modimo ke o Tee go batho ba bararo.” Kereke ya Gerika ya Orthodox e boletše le gore: “Bakriste ke bao ba amogelago Kriste e le Modimo.” E boletše gore bao ba sa amogelego Boraro botee ga se Bakriste eupja ke bahlanogi.
5, 6. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go tseba therešo mabapi le taba ye?
5 Lega go le bjalo, ge e ba thuto ye ya Boraro botee ya “motheo” ya Bojakane e se therešo, ge e ba e le maaka, gona se se fapanego e tla ba sa therešo. Bakriste ba therešo ba be ba tla e gana. Bao ba hlanogilego Bokristeng ba tla e kgomarela. Mafelelo e be e tla ba afe go sehlopha sa mafelelo? Pukung ya mafelelo ya Beibele, “Kutollô ya Jesu Kriste ye Modimo a Mo filexo yôna,” re bala mabapi le bao ba dirilwego gore ba se ke ba swanelegela go phela ka mo go sa felego Mmušong wa Modimo gore: “Ba xo tlo šala ntlê ké dimpya, le baloi, le diotswa, le babolai, le ba medimo e šele, le bohle ba xo rata maaká le xo a dira.”—Kutollo 1:1; 22:15.
6 Ka baka la bohlokwa bja yona, re swanetše go tsebišwa mabapi le moo kgopolo ye ya Boraro botee e tšwago gona, le lebaka leo e ilego ya thoma. Ge e le gabotse ke mang yo a e hlohleletšago? Ke’ng seo thuto ya lehono ya Beibele e se bolelago mabapi le yona? Eupja pele re boledišana ka ditaba tše, ankeng re hlahlobišišeng ka mo go oketšegilego seo Lentšu la Modimo le le buduletšwego le se bolelago.—2 Timotheo 3:16, 17.
E Sego ‘Modimo Morwa,’ Eupja “Morwa wa Modimo”
7. Go ithuta Beibele ka monagano o bulegilego go utolla’ng mabapi le Jesu?
7 Le ka mohla Jesu ga se a ka a bolela gore ke yena Modimo ra-matla-ohle ka noši. Go balwa lege e le gofe ga Beibele ka monagano o bulegilego ka ntle le dikgopolo tšeo go fihleletšwego phetho ka tšona mabapi le Boraro botee go tla kgonthišetša se. Ka mohlala, go Johane 3:16 Jesu o boletše gore: “Xobane Modimo ó ratile lefase xakaakaa, a bá a le nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo a nnoši.” Ditemaneng tše pedi feela tše di latelago, Jesu gape o boletše gore e be e le “Morwa mo-tswalwa-esi wa Modimo.” (Johane 3:18) Nakong ya ge ba-Juda ba be ba bea Jesu molato wa go rogaka, o ile a araba ka gore: “A Mokxêthwa wa Tate, yo a mo rometšexo lefaseng, a Le re ó xoboša Modimo xe a re: Ke Morwa wa Modimo?” (Johane 10:36) Jesu ga se a bolela gore ke ‘Modimo Morwa,’ eupja o boletše gore e be e le “Morwa wa Modimo.”
8. Ke bohlatse bofe bjoo tona ya madira le bao a bego a e-na le bona ba ilego ba bo nea?
8 Nakong ya ge Jesu a e-hwa, gaešita le madira a Roma ao a bego a eme kgaufsi a be a tseba gore Jesu e be e se Modimo: “Bála ba xo hlapetša Jesu bà na le tona ya bôná, xe ba bôna thšišinyêxô ya lefase le tše di direxilexo, ba thšoxa xa-xolo, ba re: Ka kxonthe Yêna-yó e be e le Morwa wa Modimo.” (Mateo 27:54) Ga se ba ka ba re, ‘Yo e be e le Modimo’ goba ‘yo e be e le Modimo Morwa,’ ka gobane Jesu le barutiwa ba gagwe ba ile ba ruta gore Jesu e be e le Morwa wa Modimo, e sego Modimo Ra-matla-ohle ka sebopego sa motho.
9, 10. Ke bohlatse bofe bjo matla bjo bo neilwego Ebangeding mabapi le tswalano magareng ga Modimo le Jesu?
9 Modimo ka noši o ile a kgonthišetša gore Jesu e be e le Morwa wa gagwe yo a ratwago, ka ge mongwadi wa Beibele a lemogile se nakong ya ge Jesu a be a kolobetšwa. (Mateo 3:17) Bangwadi ba bangwe ba Beibele ba lemogile se se swanago. Mareka o ngwadile gore: “Lentšu lè e-tšwa lexodimong la re: O Morwa-moratwa wa-ka yo ke kxahlwaxo ke Yêna.” (Mareka 1:11) Luka o itše: “O Morwa-moratwa wa-ka; ke kxahlwa ke Wene!” (Luka 3:22) Johane Mokolobetši yo a kolobeditšego Jesu le yena o hlatsetše: “Ke di bone ka bea bohlatse ka re: Yó [Jesu] ké Yêna Morwa-Modimo.” (Johane 1:34) Ka gona Modimo ka noši, bangwadi ka moka ba bane ba Ebangedi, le Johane Mokolobetši ba boletše ka mo go kwalago gore Jesu e be e le Morwa wa Modimo. Le gona nakong e nngwe ka morago, nakong ya go tagafala ga Jesu, selo se se swanago se ile sa direga: “Xwa kwala Lentšu [la Modimo] lè e-tšwa lerung lè re: Yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka; Le mo kwê.”—Luka 9:35.
10 Na dipegong tše, Modimo o be a re e be e le yena morwa wa gagwe ka noši, gore o ithomile ka noši, gore o ikamogetše ka noši? Aowa, Modimo Tate, Mmopi, o be a bolela gore o romile Jesu Morwa wa gagwe, motho yo mongwe yo a arogilego, gore a dire modiro wa Modimo. Le gona, Mangwalong ka moka a Segerika lefokwana “Morwa wa Modimo” le a dirišwa go šupa Jesu. Eupja le gatee ga go moo re bonago lefokwana ‘Modimo Morwa’ ka gobane Jesu e be e se Modimo ra-matla-ohle. E be e le Morwa wa Modimo. Ke batho ba babedi ba ba fapanego, gomme ga go “sephiri” sa thutatumelo se se ka fetolago therešo yeo.
Tate o Feta Morwa ka Bogolo
11. Jesu o ile a bontšha bjang gore Modimo ke o mogolo go yena?
11 Jesu o be a tseba gore o be a sa lekane le Tatagwe eupja ka tsela e nngwe le e nngwe o be a le boemong bja tlase. O be a tseba gore ke Morwa yo a ratwago yo a nago le lerato le legolo go Tatagwe. Ke ka lebaka leo gantši Jesu a bego a bolela ka mokgwa o latelago: “Xa xo se Morwa a kxônaxo xo se dira ka la xaxwe; xobane tše Tat’axwe a di diraxo, ké tšôna tše le Morwa a di diraxo.” (Johane 5:19) “Ke foloxile kwa lexodimong, xa k’a tlêla xo dira thatô ya-ka; ke tlile xo dira thatô ya E a nthomilexo.” (Johane 6:38) “Thutô ya-ka xa se ya-ka; ké ya E a nthomilexo.” (Johane 7:16) “O [Modimo] tsebya ke Nna, xobane ke tšwa xo Yêna; xomme ó nthomile.” (Johane 7:29) Motho yo a romago ke o mogolo. Motho yo a rongwago ke yo monyenyane, e lego mohlanka. Modimo ke moromi. Jesu ke yo a rongwago. Ga se bona motho o tee. Ka ge Jesu a gateletše se ka gore: “Mohlanka xa a fete mong wa xaxwe; moromiwa xa a fete moromi wa xaxwe.”—Johane 13:16.
12. Ke mohlala ofe o bontšhago boemo bja tlase bja Jesu go Tatagwe?
12 Se se dirilwe gore se kwagale gape seswantšhong seo Jesu a se neilego. O swantšhitše Tatagwe, Jehofa Modimo, le mong wa tšhemo ya merara yo a ilego a swara leeto la go ya kgole gomme a tlogela tšhemo ya gagwe ya merara ka tlase ga tlhokomelo ya balemi bao go lego molaleng gore ba swantšhetša baruti ba ba-Juda. Ge nako e dutše e e-ya, mong wa tšhemo o ile a romela mohlanka gore a tle le tše dingwe tša dienywa tšhemong ya merara, eupja balemi ba ile ba betha mohlanka gomme ba mmušetša morago a le fela. Ka morago mong wa tšhemo o ile a romela mohlanka wa bobedi, gomme se se swanago se ile sa direga. O ile a romela mohlanka wa boraro yoo a ilego a swarwa ka tsela e swanago. Mong wa tšhemo (Modimo) a re: “Ke tlo roma morwa-moratwa [Jesu] wa-ka; mohlomong ba tlo re xo bôna yêna ba mo šia.” Eupja balemi ba babe ba re: “Tlang, re mmolaeng; bohwa bo tlê bo lewê ke rena. Xomme ba mo kxoromeletša ntlê xa thšemo, ba mmolaya.” (Luka 20:9-16) Gape se se dira gore go be molaleng gore Jesu o ka tlase ga Tate, ke yo a bego a romilwe ke Tate gore a dire thato ya Tate.
13. Ke dipolelo dife tša Beibele tše kwagalago tšeo di bontšhago gore Modimo ke o mogolo go Jesu?
13 Jesu ka noši o itše: “Tate ó mpheta ka boxolo.” (Johane 14:28) Re swanetše go dumela Jesu ka gobane o tloga a tseba therešo mabapi le tswalano ya gagwe le Tate. Moapostola Paulo le yena o be a tseba gore Modimo o be a feta Jesu ka bogolo gomme o itše: “Ké mo le Yêna Morwa [Jesu] a tl’o xo bewa ka tlase xa . . . Modimo.” (1 Ba-Korinthe 15:28) Se se bonwa gape le polelong ya Paulo go 1 Ba-Korinthe 11:3: “Hlôxô ya Kriste ké Modimo.” Jesu o amogetše gore o be a e-na le Modimo yo a mo fetago ka bogolo ge a be a botša barutiwa ba gagwe gore: “Ke rotoxêla xo Tate, le xo Tataweno, xo Modimo wa-ka, le xo Modimo wa lena.”—Johane 20:17.
14. Ke mangwalo afe a mangwe a Beibele a bontšhago gore Jesu e be e se Modimo Ra-matla-ohle?
14 Jesu o boletše ka bogolo bja Modimo nakong ya ge mmago barutiwa ba gagwe ba babedi a be a kgopela gore barwa ba gagwe o mongwe a dule ka letsogong le letona o mongwe ka go le le letshadi la Jesu nakong ya ge a e-tla Mmušong. O ile a araba ka gore: “Xo dula ka mo letsoxong la-ka le letona le xo la ntsôxôšô, xa se mo motho a kaxo newa ke Nna.” (Mateo 20:23) Ge nkabe Jesu e be e le Modimo Ra-matla-ohle, e be e tla ba mo go kago newa ke yena. Eupja go be go se bjalo. Go be go swanetše go newa ke Tatagwe. Ka mo go swanago nakong ya ge a be a laodiša boporofeta bja mabapi le bofelo bja tshepedišo ye ya dilo, Jesu o boletše gore: “Xe e le letšatši leo le nakô ya tšôna, xa xo e a di tsebaxo. Le Barongwa ba lexodimong, le Yêna Morwa, xa ba di tsebe. Xo tseba Tate a nnoši.” (Mareka 13:32) Ge nkabe Jesu e be e le Modimo Ra-matla-ohle, nkabe a be a tsebile letšatši leo le nako. Eupja o be a sa tsebe ka gobane e be e se Modimo Mo-tseba-tšohle. E be e le Morwa wa Modimo, gomme o be a sa tsebe tšohle tšeo Tatagwe a bego a di tseba.
15. Nakong ya ge Jesu a be a le kgaufsi le go hwa, o ile a bontšha bjang go ikokobeletša Modimo?
15 Nakong ya ge Jesu a be a le kgaufsi le go hwa, o ile a bontšha boikokobetšo go Tatagwe ka go rapela: “Tata! Xe O ka rata, šuthiša senwêlô sé se mphetê. Fêla, xo se dirwê thatô ya-ka, xo dirwê ya xaxo.” (Luka 22:42) Jesu o be a rapela mang? Na o be a rapela yena ka noši? Aowa, o be a rapela Tatagwe legodimong. Se se bontšhitšwe gabotse ke go bolela ga gagwe gore: “Fêla, xo se dirwê thatô ya-ka, xo dirwê ya xaxo.” Le gona Jesu lehung la gagwe o goeleditše ka gore: “Modimo wa-ka! Modimo wa-ka! O ntloxeletše’ng?” (Mareka 15:34) Jesu o be a bitša mang? Na o be a ipitša? Aowa, o be a bitša Tatagwe yo a bego a le legodimong.
16. Lehu le tsogo tša Jesu di bontšha bjang gore Jesu e be e ka se be Modimo Ra-matla-ohle ka noši?
16 Ka morago ga ge Jesu a hwile, o bile ka lebitleng mo e ka bago ka matšatši a mararo. Ke mang yo a mo tsošitšego? Ka ge a be a hwile, o be a ka se kgone go itsoša. Le gona ge e ba a be a se a hwa e le ka kgonthe, gona a ka be a sa lefelela topollo bakeng sa sebe sa Adama. Eupja o ile a hwa e le ka kgonthe, gomme o be a se gona mo e ka bago ka matšatši a mararo. Moapostola Petro o re botša yoo a tsošitšego Jesu: “Yêna-eo Modimo ó mo tsošitše, à mo hunolotše mahloko a lehu.” (Ditiro 2:24) Yo mogolo, Modimo Ra-matla-ohle, o tsošitše o monyenyane e lego Morwa wa gagwe yo a ratwago Jesu bahung. Go nea mohlala: Nakong ya ge Jesu a be a tsoša Latsaro bahung, ke mang yo e bego e le o mogolo? Jesu e be e le o mogolo, ka ge a be a ka kgona go tšoša Latsaro bahung. (Johane 11:41-44) E be e le se se swanago nakong ya ge Modimo a be a tsoša Jesu. Modimo e be e le o mogolo, ka ge a be a ka kgona go tsoša Jesu bahung.
17. Ke bohlatse bofe bjo bongwe bjo bo lego gona bja gore Jesu e be e se Modimo?
17 Go be go ka se kgonege gore Jesu e be Modimo ka noši ka gobane Jesu o ile a bopja ke Modimo. Ela hloko kamoo Emphatic Diaglott ya Benjamin Wilson e fetolelago Apocalypse (Kutollo) kgaolo 3, temana 14: “Go bolela yena Amene, hlatse e botegago le ya therešo [Jesu], mathomo a tlholo ya Modimo.” Ka mo go swanago, Ba-Kolose 1:15, 16 e bolela ka Jesu gore: “Ké Yêna seswanthšo sa Modimo e a sa bonwexo, tháka-letswálô ya dibopya tšohle. Ka xobane tšohle tša kwa maxodimong le ’faseng di hlodilwe ka Yêna, . . . ka moka di hlodilwe ke Yêna, di hloletšwe Yêna.” Ka gona kua legodimong Modimo ra-matla-ohle o ile a bopa ka go lebanya Morwa wa gagwe gomme ka morago “ka Yêna,” a bopa dilo tše dingwe, ka go swana le motsebi wa modiro yo mo gongwe a bego a ka ba a ile a tlwaetša mothwalwa wa gagwe gore a mo direle modiro. Dilo tšeo di bopilwego “ka yêna” ga di akaretše Jesu ka noši, ka gobane Modimo o be a šetše a mmopile. Ka gona o bitšwa “tháka-letswálô,” “mo-tswalwa-esi.” Ge ngwana e le leitšibulo, e le yena a nnoši yo a tswetšwego, le gatee ga go bolele gore ngwana yoo ke motho o tee le tate. Ka mehla go bolela gore go na le batho ba babedi ba fapanego, tate le morwa.
Na Moya o Mokgethwa ke Motho Goba Matla a Dirago?
18. Beibele e ruta’ng mabapi le moya o mokgethwa?
18 Eupja go thwe’ng ka motho yo a bolelwago e le wa boraro wa Boraro botee, e lego moya o mokgethwa, woo go bolelwago gore o lekana ka matla, boemo, le bosafelego le Tate le Morwa? Ga go moo ka Beibeleng moya o mokgethwa o bolelwago gotee le Modimo le Kriste e le woo o lekanago le bona. Ka mohlala, nakong ya go kolobetšwa ga Jesu, Mareka 1:10 e bontšha gore moya o mokgethwa o tlile godimo ga Jesu “byalo ka leeba,” e sego ka sebopego sa motho. Moya o mokgethwa e be e se motho yo mongwe yo a ilego a tla godimo ga Jesu, eupja e be e le matla a dirago a Modimo. Matla ao a tšwago go Modimo a ile a dira gore Jesu a kgone go fodiša balwetši le go tsoša bahu. Bjalo ka ge Luka 5:17 e bolela go Diaglott: “Matla a Magolo a Morena [Modimo] a be a le go yena [Jesu] gore a fodiše.” Ka morago ka Pentekoste, baapostola le bona ba ile ba newa matla a tšwago go Modimo gore ba fodiše balwetši le go tsoša bahu. Na seo se ile sa ba dira gore e be karolo ya “Modimo yo e lego hlogo”? Aowa, ba ile ba fo newa matla a tšwago go Modimo ka Kriste gore ba dire seo batho ka tlwaelo ba bego ba ka se kgone go se dira.
19. Ke ka baka la’ng go sa kgonege gore moya o mokgethwa e be motho wa boraro wa Boraro botee?
19 Matla ao a dirago a boletšwe go Ba-Efeso 5:18, moo Paulo a eletšago ka gore: “Sa lena e bê xo tlala Môya.” Ka mo go swanago, Ditiro 7:55 e bolela gore Stefano o ile a “tlala Môya-mokxêthwa.” Le gona ka Pentekoste balatedi ba Jesu “ka moka ba tlala Môya-mokxêthwa.” (Ditiro 2:4) Na motho a ka tlala ka motho o mongwe? Aowa, eupja a ka tlala ka matla ao a tšwago go Modimo. Moya woo o mokgethwa ke matla a swanago le ao Modimo a ilego a a diriša go bopa legohle. Bjalo ka ge Genesi 1:2 e re: “Môya wa Modimo o alametše meetse.”
20. Ke pono efe yeo Stefano a ilego a e bona yeo e bonthšago ka mo go oketšegilego gore Boraro botee ga se therešo?
20 Ka morago ga ge Jesu a tsošitšwe, Stefano o ile a bona pono ya legodimo gomme “a bôna letaxô la Modimo; a bôna Jesu a eme ka letsoxong le letona la Modimo.” (Ditiro 7:55) Ka gona batho ba babedi ba arogilego ba be ba bonala legodimong: (1) Modimo le (2) Jesu Kriste yo a tsošitšwego. Ga go moya o mokgethwa wo o bolelwago mo ponong ye ka gobane e be e se motho yo a itšego wa boraro wa Boraro botee. Moya o mokgethwa ka ge e le matla a dirago a Modimo o be o ka tloga go Modimo eupja e sego bjalo ka motho yo a arogilego. Ke ka lebaka leo Stefano a ilego a bona batho ba babedi, e sego ba bararo.
21, 22. (a) Encyclopedia ya bodumedi e dumela’ng mabapi le moya o mokgethwa? (b) Ke dintlha dife tšeo sehlogo sa rena se se latelago se tlago go di akaretša?
21 Mabapi le moya o mokgethwa, New Catholic Encyclopedia e dumela ka gore: “T[estamente] ya K[gale] ka mo go kwalago ga e lebelele moya wa Modimo e le motho, gaešita le ka kgopolo ya filosofi goba kgopolo ya Sejuda. Moya wa Modimo e fo ba matla a Modimo. Ge ka dinako tše dingwe o bolelwa e le o aroganego le Modimo, ke ka gobane mohemo wa Yahweh o dira ka ntle.” E bolela gape le gore: “Bontši bja ditemana tša T[estamente] e M[psha] bo utolla moya wa Modimo e le selo se sengwe, e sego motho yo mongwe; se se bonwa kudu-kudu tabeng ya go swantšhwa ga moya [spirit] le matla a Modimo.”
22 Ka lebaka la ditherešo tše ka moka, thuto ye ya “motheo” ya Boraro Botee ya Bojakane e ka se be therešo. Lentšu la Modimo le ganetša taba ye. Le bontšha gabotse gore Jehofa Modimo ke Tate yo lerato, le gore Jesu Kriste ke Morwa wa gagwe yo a ratwago, e lego Morwa yo a ratago Tatagwe kudu mo e lego gore o ikemišeditše go mo kwa go ba go fihla lehung. Lega go le bjalo, ba bangwe ba gana ka gore go na le mangwalo ao go bonalago a thekga Boraro botee, ka gona sehlogong sa rena se se latelago re tla hlahloba a mangwe a wona. Le gona re tla boledišana ka lebaka leo ka lona thuto ye e ilego ya ba karolo e bohlokwa gakaakaa ya Bojakane, le moo e thomilego gona.
O Tla Araba Bjang?
◻ Beibele e ruta’ng mabapi le Modimo le mabapi le Jesu?
◻ Mangwalo a bontšha bjang tswalano ya Tate le Morwa?
◻ Ke mangwalo afe a mangwe ao a bontšhago gore Modimo o feta Jesu ka bogolo?
◻ Ke ka baka la’ng moya o mokgethwa e ka se be karolo ya Boraro botee?
[Seswantšho go letlakala 13]
Jesu o boletše gore: “Tate o mpheta ka boxolo”