Go Thaba Borwarreng bja Kgonthe bja Lefase ka Bophara
KA GE GO ANEGA WILLIE DAVIS
Ka 1934 Tšhaparego e Kgolo e be e ngaparetše lefase, gomme United States e be e le tekanyong e bohloko ya khuduego ya tša ditšhelete. Ka ntle ga Prospect Relief Station kua Cleveland, Ohio, go be go e-na le ntwa magareng ga lephodisa le Mokomanisi wa paala. Lephodisa le ile la thuntšha le go bolaya Mokomanisi le yo a bego a eme hleng ga moo, e lego makgolo Vinnie Williams.
MAKOMANISI a ile a leka go fetoša mahu gore e be ao a bakilwego ke tiragalo ya bomorafe, ka ge makgolo e be e le yo moso gomme lephodisa e le la motho yo mošweu. Ba ile ba phatlalatša mangwalo a ditaba a nago le dihlogo tše swanago le tše di rego “Lephodisa la Bomorafe Cleveland” le “Lefeletšang Dipolao tše.” Makomanisi a ile a rulaganya le go hlokomela poloko ya makgolo. Ke na le seswantšho sa barwadi ba setopo—ka moka ga bona ba apere bošweu gomme ka moka ga bona e le ditho tša mokgatlo. Yo mongwe le yo mongwe o be a hunne feise a e emišeditše godimo ka mokgwa woo ka morago o ilego wa amogelwa e le sešupo sa Black Power.
Ge makgolo a e-hwa, morwedi wa gagwe o be a le mmeleng a nkimile, gomme dikgwedi tše nne ka morago ke ile ka belegwa. Ke gotše ke e-na le bothata bja go bolela. Ke be ke sa kgone go bolela ka ntle le go kgama-kgametša, ka gona go tsena ga-ka sekolo ga bjaneng go ile gwa akaretša kalafo ya go bolela.
Batswadi ba-ka ba ile ba arogana ge ke be ke e-na le nywaga e mehlano, gomme nna le kgaetšedi ya-ka re godišitšwe ke mma. Ge ke be ke e-na le nywaga e lesome, ke ile ka thoma go sepedišetša batho korosari ka morago ga sekolo go thuša ditshenyagalelong tša lapa. Nywaga e mebedi ka morago ke ile ka thoma go šoma bobedi pele ga sekolo le ka morago ga sona ke fetogile mošomedi yo mogolo wa lapa. Ge mma a be a le sepetlele gomme go nyakega gore a buiwe leboelela, ke ile ka tlogela sekolo gomme ka thoma go šoma ka nako e tletšego.
Go Tsena Borwarreng
Ka 1944 yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a tlogelela mosadi wa motswala puku ya “The Truth Shall Make You Free,” gomme ke ile ka akaretšwa thutong ya Beibele yeo e bego e thomilwe le yena. Ngwageng wona woo ke ile ka thoma go ba gona Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo Phuthegong ya Eastside. Mohlahli wa sekolo Albert Cradock, o be a e-na le bothata bja go bolela bjo bo swanago le bjo ke bego ke e-na le bjona, eupja o be a ithutile go bo laola. E be e le kgothatšo e kaakang go nna!
Tikologo ya rena e be e tletše kudu ka Mataliana, Mapoliši, ma-Hungary le ba-Juda, gomme phuthego ya rena e be e bopilwe ke batho ba tšwago dihlopheng tše dingwe tša merafo. Nna le mosadi wa motswala re be re le gare ga ma-Afrika a Amerika a mathomo a go kopanela le phuthego ye yeo yona e bego e le ya ba bašweu, eupja Dihlatse ga se tša ka tša bontšha kgethollo ya merafo go rena. Ge e le gabotse, ka mehla ba be ba dira gore re ba etele magaeng a bona bakeng sa dijo.
Ka 1956, ke ile ka khudugela karolong ya ka borwa ya United States go yo hlankela moo go nyakega ga badiredi e bego e le mo gogolo. Ka selemo se sengwe ge ke be ke boetše leboa bakeng sa kopano ya selete, ba bantši ba banababo rena kua Cleveland ba ile ba tla go mpona gomme ba bontšha kgahlego e borutho medirong ya-ka. Go ba ga bona bao ba naganelago go nthutile thuto e bohlokwa: Ka mehla “motho a se kê a šetša tša xo ikhola; a a šetšê tša xo hola ba bangwê.”—Ba-Filipi 2:4.
Bodiredi bja Nako e Tletšego bjo bo Katološitšwego
Ka morago ga go hlankela nywaga e meraro modirong wa boboledi bja nako e tletšego bjalo ka mmulamadibogo, ka November 1959 ke ile ka laletšwa go yo šoma kua Bethele ya Brooklyn, ntlo-kgolo ya lefase ya Dihlatse tša Jehofa kua New York. Ke be ke abetšwe Lefapheng la tša Thomelo. Molebeledi wa lefapha la-ka, Klaus Jensen le William Hannan yo ke bego ke dula le yena ka phapošing bao bobedi bja bona e bego e le ba bašweu, e bile bo-tate ba moya go nna. Yo mongwe le yo mongwe o be a hlanketše Bethele mo e ka bago nywaga e 40 nakong ya ge ke be ke fihla.
Mathomong a bo-1960, go be go e-na le mo e ka bago ditho tše 600 tša lapa la Bethele gomme mo e ka bago tše 20 e le ma-Afrika a Amerika. Ka nako yeo United States e be e thomile go huduega ka twantšhano ya semorafo, gomme ditswalano tša merafo di be di thatafaditšwe. Lega go le bjalo, Beibele e ruta gore “Modimo xa a bebe motho” gomme le rena ga se ra swanela go beba motho. (Ditiro 10:34, 35) Dipoledišano tša moya tšeo re bego re e-ba le tšona tafoleng ya Bethele mesong e mengwe le e mengwe di thušitše go matlafatša boikemišetšo bja rena bja go amogela pono ya Modimo ditabeng tše bjalo.—Psalme 19:7.
Ge ke be ke hlankela kua Bethele ya Brooklyn ke ile ka kopana le Lois Ruffin, mmulamadibogo yo a tšwago Richmond, Virginia, gomme re ile ra nyalana ka 1964. Boikemišetšo bja rena e be e le go dula bodireding bja nako e tletšego, ka gona ka morago ga lenyalo la rena re ile ra boela morago karolong ya ka borwa bja United States. Sa pele re ile ra hlankela bjalo ka babulamadibogo ba kgethegilego gomme ka morago ka 1965, ke ile ka laletšwa go tsenela modiro wa tikologo. Mo e ka bago nywaga e lesome e latetšego, re ile ra etela diphuthego dinageng tša Kentucky, Texas, Louisiana, Alabama, Georgia, Carolina Leboa le Mississippi.
Teko ya Borwarre bja Rena
Yeo e be e le nywaga ya phetogo e kgolo. Pele ga go khudugela Borwa, merafo e be e arogantšwe. Ba baso ba be ba iletšwa ke molao go tsena dikolong tše di swanago le ba bašweu, go jela mabenkeleng a swanago, go robala di hoteleng tše di swanago, go reka mabenkeleng a swanago goba gaešita le go nwa methopong e swanago ya meetse. Eupja ka 1964 Lekgotla la United States le ile la ntšha Molao wa Ditshwanelo tša Batho woo o bego o thibela kgethollo mafelong a batho bohle, go akaretša le dinamelweng. Ka gona go be go se sa hlwa go e-na le motheo lege e le ofe wa molao bakeng sa go aroganywa ga merafo.
Ka gona potšišo e be e le gore, Na banababo rena le dikgaetšedi diphuthegong tše e lego tša ba baso feela le tša ba bašweu feela ba be ba tla kopana gomme ba bontšhana lerato le maikwelo a borutho, goba na kgateletšo e tšwago setšhabeng le maikwelo ao a metšego gare-gare a nako e fetilego a tla dira gore ba gane go kopana? E be e le tlhohlo go kwa taelo ya Mangwalo e rego: “Xo ratana seng sa lena e bê kwanô ya dipelô; Le rakanê pele ka xo xodišana.”—Ba-Roma 12:10.
Go fihla bokgoleng bjo motho lege e le ofe a ka bo gopolago, pono e bego e apareditše kudu-kudu ka Borwa, e be e le ya gore ba baso e be e le ba tlasana. Pono ye e be e bjetšwe ka mo go tseneletšego megopolong ya batho ke mo e nyakilego e ka ba karolo e nngwe le e nngwe ya lekoko la batho, go akaretša le dikereke. Ka gona go be go se bonolo go ba bangwe ba bašweu go lebelela ba baso e le bao ba lekanago le bona. Ruri, yeo e be e le nako ya teko ya borwarre bja rena—bobedi bakeng sa ba baso le ba bašweu.
Ka mo go thabišago, ka kakaretšo go be go e-na le go arabela mo go kgahlišago go kopanyweng ga diphuthego tša rena. Nywaga-kgolo ya dipono tšeo di rutilwego ka kelohloko tša go phagamelana ga morafo ga se ya tlošwa gatee-tee. Eupja ge go kopanywa go thoma, go ile gwa amogelwa ka diatla tše pedi ke banababo rena bao bontši bja bona ba ilego ba thabela go kgona go kopana gotee.
Ka mo go kgahlišago, gaešita le bao e bego e se Dihlatse gantši ba be ba kwana le go kopanywa ga diphuthego tša rena. Ka mohlala, kua Lanett, Alabama, baagišani bao ba dulago kgaufsi le Holo ya Mmušo ba ile ba botšišwa ge e ba ba be ba sa rate ge ba baso ba e-tla dibokeng. Mosadi yo a tšofetšego yo mošweu o ile a fa ngwanabo rena yo moso letsogo gomme a re: “Wene itlele mo tikologong ya rena gomme o rapele Modimo wa gago kamoo o ratago ka gona!”
Banababo Rena ba ba Botegago Kua Ethiopia
Ka 1974 re ile ra thabela go amogela tlwaetšo ya boromiwa ya dikgwedi tše hlano le seripa Sekolong sa Beibele sa Watchtower sa Gilead kua New York City. Ka morago re ile ra abelwa nageng ya Afrika ya Ethiopia. Mmušiši Haile Selassie, o be a sa tšwa go fološwa setulong gomme a beilwe ka tlase ga tlhapetšo ya ngwakong. Ka ge modiro wa rena wa go bolela o be o thibetšwe, re ile ra thabela bogwera bjo borutho bja borwarre bja rena bja Bokriste.
Re ile ra dula le go hlankela le ba bantši ba bao ka morago ba ilego ba golegwa ka baka la go kgomarela ga bona borapedi ba therešo. Ba bangwe ba bagwera ba rena ba ba rategago ba ile ba ba ba bolawa. Adera Teshome e be e le mogolo-gotee le nna phuthegong ya motseng-mošate wa Ethiopia, Addis Ababa.a Ka morago ga nywaga e meraro a le kgolegong, o ile a bolawa. Ka mo go bego go ka letelwa, mosadi wa gagwe o ile a nyama kudu. E bile mo go thabišago gakaakang nywaga ka morago go mmona a bontšha lethabo ge a dutše a hlankela bjalo ka mmulamadibogo!
Worku Abebe, ngwanabo rena yo mongwe yo a botegago o ile a ahlolelwa lehu ka makga a seswai.b Eupja le ka mohla ga se a tšhošwa ke seo! Ge ke be ke mmona la mafelelo, o ile a mpontšha ditsebe tša gagwe tšeo bahlapetši ba kgolego ba ilego ba di tula ka dikutu tša sethunya. O ile a bolela ka go swaswa gore o be a hwetša dikutu tša sethunya bakeng sa go fihlola, matena le dijo tša go lalela. Gaešita lege a ile a hwa ga e sa le go tloga nakong yeo, o sa dutše a gopolwa ka lerato ke banababo rena.
Hailu Yemiru ke ngwanabo rena yo mongwe yo ke mo gopolago ka lerato.c O bontšhitše lerato la mohlala bakeng sa mosadi wa gagwe. Mosadi o be a swerwe, eupja ka ge a be a imile gomme go se go ye kae a be a tla belega, Hailu o ile a kgopela balaodi ba kgolego ge e ba a ka tšea legato la mosadi wa gagwe ka kgolegong. Ka morago, ge a be a sa kwanantšhe tumelo ya gagwe, o ile a bolawa.—Johane 15:12, 13; Ba-Efeso 5:28.
Ka baka la boemo bjo bo bego bo senyegela pele bja tša dipolitiki kua Ethiopia, re ile ra khudugela Kenya ka 1976. Re hlanketše modirong wa bosepedi ka nywaga e šupago, re etela banababo rena dinageng tše dintši tša Afrika Bohlabela—go akaretša Kenya, Ethiopia, Sudan, Seychelles, Uganda le Tanzania. Gape ke ile ka ya Burundi le Rwanda ka makga a mmalwa e le karolo ya boemedi go ya go bolela le bahlankedi ba mmušo mabapi le go ngwadišwa ka molao ga modiro wa rena dinageng tšeo.
E bile mo go thabišago go boela Ethiopia ka January 1992 go yo ba gona kopanong ya mathomo ya selete yeo e ilego ya swarelwa moo ka morago ga go tlošwa ga thibelo modirong wa rena. Ba bantši ba fetago 7 000 ba bao ba bego ba le gona moo ba be ba sa tsebane, ka ge banababo rena nakong e fetilego ba be ba kopana feela ka dihlopha tše dinyenyane. Letšatšing le lengwe le le lengwe la kopano, ba bantši ba be ba e-tla diiri tše pedi pele ga ge lenaneo le ka thoma gomme ba šala go ba go fihla mantšiboa, ba thabela borwarre bja rena bjo lerato.
Pušo ya Setšhaba e Fentšwe
Ka nywaga-kgolo pušo ya setšhaba e ile ya ba e apareditšego Afrika. Ka mohlala, kua Burundi le Rwanda dihlopha tše dikgolo tša merafo e lego ma-Hutu le ma-Tutsi, ke kgale di hloyane. Ga e sa le go tloga ge dinaga tše di hweditše tokologo go Belgium ka 1962, ditho tša dihlopha tše pedi tša merafe di ile tša bolayana nako le nako ka dikete-kete. Ka gona, e bile mo go thabišago gakaakang go bona dihlopha tše tša merafo tšeo e bilego Dihlatse tša Jehofa di šoma gotee ka khutšo! Lerato la kgonthe leo ba le bontšhago gare ga bona le ile la kgothaletša ba bantši go theetša ditherešo tša Beibele.
Ka mo go swanago, dihlopha tša merafo kua Kenya gantši di ile tša ba le go se kwane ga tšona. A phapano e kaakang yeo e lego gona ka gare ga borwarre bja Bokriste bja batho ba Jehofa kua Kenya! O ka bona batho ba dihlopha tša merafo e fapa-fapanego ba rapela ka botee Diholong tša Mmušo. E bile lethabo go nna go bona bontši bja ba ba lahla lehloyo la bona la setšhaba gomme ba bontšha lerato la kgonthe bakeng sa banababo rena le dikgaetšedi ba dihlopha tše dingwe tša merafo.
Go Thabela Borwarre bja Rena
Ge ke lebelela morago nywaga e 50 ya go dirišana le mokgatlo wa Modimo, tebogo go Jehofa le Morwa wa gagwe Jesu Kriste, e tlala pelo ya-ka. E tloga e bile mo go tlabago go bona seo ba se tšweleditšego lefaseng! Aowa, maemo ga se a ba ao a phethagetšego ka mehla gare ga batho ba Modimo, le gona ga se a ba bjalo lehono. Eupja go ka se letelwe gore nywaga e makgolo ya dithuto tša bomorafe ka lefase la Sathane e ka phumolwa ka bošego bjo tee. Go ba gona, re sa dutše re le ba sa phethegago.—Psalme 51:5.
Ge ke bapiša mokgatlo wa Jehofa le lefase, pelo ya-ka e phophoma ka tebogo bakeng sa borwarre bja rena bja kgonthe bja lefase ka bophara. Ke sa dutše ke gopola ka lerato la banababo rena bao ba bego ba le kua Cleveland, bao ka moka e bego e le ba bašweu, bao ba ntlwaeditšego therešong. Le gona ge ke be ke bona banababo rena ka borwa bja United States, bobedi ba bašweu le ba baso ba be ba phumola maikwelo a bona a kgethollo ka lerato la borwarre leo le tšwago pelong, pelo ya-ka e ile ya thaba. Ka morago, go ya Afrika le go bona ka noši kamoo Lentšu la Jehofa le ka phumolago lehloyo la setšhaba, go ile gwa ntira gore ke leboge kudu le go feta borwarre bja rena bja lefase ka bophara.
Ruri, Kgoši Dafida wa bogologolo o hlalositše se gabotse ge a be a re: “A botse le thatêxo! xe bana ba motho bà dula bà kwana!”—Psalme 133:1.
[Mengwalo ya tlase]
a Diswantšho tša Adera Teshome le Hailu Yemiru di tšwelela letlakaleng 177 la 1992 Yearbook of Jehovah’s Witnesses; phihlelo ya Worku Abebe e laodišwa go matlakala 178-81.
b Diswantšho tša Adera Teshome le Hailu Yemiru di tšwelela letlakaleng 177 la 1992 Yearbook of Jehovah’s Witnesses; phihlelo ya Worku Abebe e laodišwa go matlakala 178-81.
c Diswantšho tša Adera Teshome le Hailu Yemiru di tšwelela letlakaleng 177 la 1992 Yearbook of Jehovah’s Witnesses; phihlelo ya Worku Abebe e laodišwa go matlakala 178-81.
[Seswantšho go letlakala 23]
Poloko ya makgolo
[Seswantšho go letlakala 24]
Dihlatse tša ma-Tutsi le ma-Hutu di šoma gotee ka khutšo
[Seswantšho go letlakala 25]
Ge ke e-na le mosadi wa-ka, Lois