Go Phela Ka Tumelo Dikholofetšong Tša Modimo
“Gobane ke Nna Modimo, ga go sa na Modimo o bjalo ka Nna; yo ke kwatšago tša mafelelo e sa le mathomong a tšona; le go tloga bogologolong; ke kwatše tše di sešogo tša tšwelela.”—JESAYA 46:9, 10, PK.
1, 2. Dipono tše dingwe tše di sa swanego tše di lego mabapi le go akaretšwa ga Modimo ditabeng tša lefase ke dife?
MODIMO o akaretšwa bjang ditabeng tša lefase? Go na le dikgopolo tše di fapanego tabeng ye. Kgopolo e nngwe ke ya gore ga a akaretšwe le gatee. Ka morago ga ge a bopile batho, mo gongwe ga se a nyake goba ga a ka a kgona go gata mogato bakeng sa rena. Ponong ye, Modimo o swana le tate yo a nametšago morwa wa gagwe paesekeleng e mpsha, a e tsepamiša ke moka a e kgorometša gore morwa wa gagwe a wele tsela. Ka morago ga moo, tate o a itshepelela. Mošemanyana o šetše a nnoši; a ka no wa goba a se we. Go sa šetšwe seo se diregago, taba ga e sa le ka diatleng tša tatagwe.
2 Pono e nngwe ke ya gore Modimo o laola ka mo go feletšego karolo e nngwe le e nngwe ya maphelo a rena le gore o akaretšwa ka go lebanya tiragalong e nngwe le e nngwe yeo e diregago tlholong ya gagwe ka moka. Lega go le bjalo, ge e ba go le bjalo, ba bangwe ba ka dira phetho ya gore Modimo o baka e sego feela dilo tše dibotse tšeo di diregago eupša o baka le bosenyi le manyami tšeo di tlaišago batho. Go tseba therešo ka ditiro tša Modimo go tla re thuša gore re tsebe seo re ka se letelago go yena. Gape go tla matlafatša tumelo ya rena phethagatšong e kgonthišeditšwego ya dikholofetšo tša gagwe.—Ba-Hebere 11:1.
3. (a) Re tseba bjang gore Jehofa ke Modimo wa morero? (b) Ke ka baka la’ng go bolelwa ka Jehofa e le yo a ‘bopago’ goba yo a hlamago morero wa gagwe?
3 Seo se lego bohlokwa tabeng ya go akaretšwa ga Modimo ditabeng tša batho ke therešo ya gore Jehofa ke Modimo wa morero. Seo se akaretšwa leineng la gagwe. Leina “Jehofa” le bolela gore “Yo a Bakago go ba Gona.” Ka go gata mogato o tšwelago pele, Jehofa o itira gore e be Mophethagatši wa dikholofetšo tša gagwe ka moka. Ka baka leo, go bolelwa ka Jehofa e le yo a ‘bopago’ goba yo a ‘hlamago’ morero wa gagwe mabapi le ditiragalo goba ditiro tša nakong e tlago. (2 Dikxoši 19:25; Jesaya 46:11) Mantšu a a tšwa lentšung la Sehebere ya·tsarʹ, leo le tswalanago le lentšu leo le bolelago “mmopi wa letsopa.” (Jeremia 18:4, NW) Go fo swana le ge mmopi wa letsopa yo a nago le bokgoni a ka bopa sebjana se sebotse ka letsopa, Jehofa o kgona go bopa goba go laola dilo gore a phethagatše thato ya gagwe.—Ba-Efeso 1:11.
4. Modimo o ile a lokišeletša bjang lefase bakeng sa go tlo dulwa ke batho?
4 Ka mohlala, Modimo o be a rerile gore lefase e tla ba lefelo le lebotse-botse leo le bego le tla dulwa ke batho ba ba phethagetšego le ba ba kwago. (Jesaya 45:18) Kgale pele ga ge a bopa monna le mosadi ba pele, Jehofa o ile a ba direla tokišetšo e lerato. Dikgaolo tša mathomo tša puku ya Genesi di hlalosa kamoo Jehofa a ilego a hlola mosegare le bošego, naga le lewatle. Ka morago o ile a hlola dimela le diphoofolo. Go lokiša lefase ka tsela ye bakeng sa gore le dulwe ke batho go ile gwa tšea nywaga e dikete-kete. Mošomo o ile wa phethwa ka katlego. Monna le mosadi ba pele ba ile ba thoma maphelo a bona Edene, e lego paradeise e kgahlišago yeo e bego e tlabaketšwe ka mo go feletšego e le gore ba kgone go thabela bophelo. (Genesi 1:31) Ka baka leo Jehofa o be a akaretšwa ka go lebanya ditabeng tša lefase, a hlama mediro ya gagwe ka mo go tšwelago pele bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe o phagamego. Na koketšego ya lapa la batho e ile ya fetoša go akaretšwa gagwe ditabeng?
Jehofa o Fokotša Ditirišano tša Gagwe le Batho
5, 6. Ke ka baka la’ng Modimo a fokotša ditirišano tša gagwe le batho?
5 Jehofa ga a hlahle le go laola dilo tšohle dilong tšeo batho ba di dirago, le ge a e-na le matla a go dira bjalo. Go na le mabaka bakeng sa se. Le lengwe ke la gore batho ba bopilwe ka seswantšho sa Modimo, ba e-na le boikgethelo, e le batho ba ba nago le tokologo ya boikgethelo. Jehofa ga a re gapeletše gore re kwe taelo ya gagwe; le rena ga re didirišwa. (Doiteronomio 30:19, 20; Jošua 24:15) Le ge a dira gore re ikarabele bakeng sa ditiro tša rena, Modimo ka lerato o re dumeletše gore re be le tokologo e lekanego ya go ikgethela kamoo re tlago go laola maphelo a rena ka gona.—Ba-Roma 14:12; Ba-Hebere 4:13.
6 Lebaka le lengwe leo ka lona Modimo a sa laolego dilo ka moka tšeo di diregago le kgokagane le kgang yeo Sathane a ilego a e tsoša Edene. Sathane o ile a hlohla bogoši bja Modimo. O ile a nea Efa selo seo se bego se bonagala e le sebaka sa go hwetša boipušo—e lego selo seo Efa a ilego a se amogela gomme ka morago sa amogelwa ke monna wa gagwe, Adama. (Genesi 3:1-6) Go arabela tabeng ye, Modimo o dumeletše batho gore ba ipuše lebaka le itšego la nako gore ba kgonthišetše ge e ba tlhohlo ya Sathane e be e le e swanetšego. Ka baka le, Modimo a ka se ke a pharwa molato ka dilo tše di fošagetšego tšeo di dirwago ke batho lehono. Moše o ngwadile ka batho ba dinganga ka gore: “Ba dirile ka go senya; ga se bana ba [Modimo], phošo ke ya bona ka noši.”—Doiteronomio 32:5, NW.
7. Morero wa Jehofa ke ofe bakeng sa lefase le bakeng sa batho?
7 Lega go le bjalo, le ge a dumelela go ikgethela le go dira boitekelo pušong ya boipušo, Jehofa ga a diriše mokgwa wa go se itsenye ditabeng mabapi le ditaba tša lefase, e lego woo o bego o tla re tlogela re se na kholofelo ya gore o tla phethagatša dikholofetšo tša gagwe. Le ge Adama le Efa ba ile ba rabela malebana le bogoši bja Modimo, Jehofa ga se a fetoša morero wa gagwe o lerato bakeng sa lefase le bakeng sa batho. Ka ntle le pelaelo o tla fetoša lefase paradeise yeo e tla dulwago ke batho ba ba phethagetšego, ba ba kwago le ba ba thabilego. (Luka 23:42, 43) Pego ya Beibele go tloga go Genesi go fihla ka Kutollo e hlalosa kamoo Jehofa ka mo go tšwelago pele a bego a dutše a šoma ka gona go phethagatša morero woo.
Modimo o Tšea Kgato ya go Phethagatša Thato ya Gagwe
8. Ke eng seo se bego se akaretšwa tabeng ya go tliša ba-Isiraele Nageng ya Kholofetšo?
8 Ditirišanong tša gagwe le setšhaba sa Isiraele, Modimo o bontšhitše gore o tla phethagatša morero wa gagwe. Ka mohlala, Jehofa o ile a kgonthišetša Moše gore O be a tla lopolla ba-Isiraele Egipita gomme a ba tliša Nageng ya Kholofetšo, e lego naga yeo e elago mafsi le dinose. (Ekisodo 3:8) Ye e be e le tsebišo e bohlokwa le yeo e kgodišago. E be e tla akaretša go lokolla ba-Isiraele bao—bao ge ba kopane le bagwera ba bona ba bego ba le dimilione tše e ka bago tše tharo—setšhabeng se matla seo se bego se ganetša ka go tia go sepela ga bona. (Ekisodo 3:19) Naga yeo ba bego ba tla išwa go yona e be e dulwa ke ditšhaba tše matla tšeo di bego di tla lwantšha ka go tia go goroga ga bona. (Doiteronomio 7:1) Mo magareng go be go na le lešoka leo ba-Isiraele ba bego ba tla nyaka dijo le meetse go lona. Bjo e be e le boemo bjo bo ilego bja nea Jehofa sebaka sa go bonagatša matla a gagwe a magolo le Bomodimo bja gagwe.—Lefitiko 25:38.
9, 10. (a) Ke ka baka la’ng Jošua a ile a kgona go kgonthišetša gore dikholofetšo tša Modimo di a botega? (b) Ke gabohlokwa gakaaka’ng gore re be le kgodišego bokgoning bja Modimo bja go putsa batho ba gagwe ba ba botegago?
9 Modimo o ile a hlahla ba-Isiraele ge ba e-tšwa Egipita ka lelokelelo la ditiro tše matla. Sa pele, o ile a tlišetša setšhaba sa Egipita dikotlo tše lesome tše senyago. Se se latelago, o ile a aroganya Lewatle le Lehwibidu, a dira gore ba-Isiraele ba kgone go phologa mola madira a ba-Egipita ao a bego a ba šetše morago a ile a hwa. (Psalme 78:12, 13, 43-51) Ka morago ga moo, o ile a hlokomela ba-Isiraele lebakeng la nywaga e 40 ge ba le lešokeng, a ba fepa ka manna, a ba nea meetse gaešita le go hlokomela gore diaparo tša bona di se ke tša hlagala le gore maoto a bona a se ke a ruruga. (Doiteronomio 8:3, 4) Ka morago ga ge ba-Isiraele ba tsene Nageng ya Kholofetšo, Jehofa o ile a dira gore ba fenye manaba a bona. Jošua, yo a bego a e-na le tumelo e tiilego dikholofetšong tša Jehofa, e bile hlatse e bonego ka mahlo ya tše ka moka. Ka baka leo, o be a ka botša bagolo ba mehleng ya gagwe ka go kgodišega gore: “Lea tseba ka pelo tša lena kamoka le ka moya wa lena kamoka gobane ga go hlokwe lentšu le tee go mantšu a mabotse kamoka ao Jehofa, Modimo wa lena a a boletšego godimo ga lena, a tšweletše kamoka.”—Jošua 23:14, PK.
10 Go swana le Jošua wa bogologolo, Bakriste lehono ba kgodišegile ka mo go feletšego gore Modimo o ikemišeditše e bile o kgona go gata mogato bakeng sa bao ba mo hlankelago. Kgodišego ye ke karolo e bohlokwa ya tumelo ya rena. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Xomme xo kxahla Modimo xa xo kxônexe xe xo se tumêlô. E a batamêlaxo Modimo ó swanetše xo dumêla xore . . . ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa.”—Ba-Hebere 11:6.
Modimo o Bonela Bokamoso Pele
11. Ke mabaka afe ao a kgonišago Modimo gore a phethagatše dikholofetšo tša gagwe?
11 Go fihla mo, re bone gore le ge Modimo a dumelela boikgethelo le pušo ya batho ya boipušo, o na le matla e bile o rata go gata mogato bakeng sa go phethagatša morero wa gagwe. Lega go le bjalo, go na le lebaka le lengwe leo le tlaleletšago phethagatšong e itšego ya dikholofetšo tša Modimo. Jehofa o kgona go bonela bokamoso pele. (Jesaya 42:9) Ka moporofeta wa gagwe, Modimo o itše: “Gopolang tša kgale tša bogologolo, gobane ke Nna Modimo, ga go sa na Modimo o bjaloka Nna; yo ke kwatšago tša mafelelo e sa le mathomong a tšona; le go tloga bogologolong; ke kwatše tše di sešogo tša tšwelela; ke Nna ke rego: Morero wa ka o tlo tia, gomme ke dire tšohle tše ke ratago go di dira.” (Jesaya 46:9, 10, PK) Molemi yo a nago le phihlelo o tseba lefelo le nako tšeo a swanetšego go bjala peu ka tšona, eupša go sa dutše go ka ba le go se kgonthišege mo go itšego mabapi le kamoo dilo di tlago go tšwelela ka gona. Lega go le bjalo, “Kgoši ya ka mehla le mehla” e na le tsebo e nepagetšego bakeng sa go bona gabotse e sa le pele ga nako le moo e swanetšego go gata mogato gona gore e phethagatše morero wa yona.—1 Timotheo 1:17, PK.
12. Ke ka tsela efe Jehofa a ilego a diriša go tseba ga gagwe dilo e sa le pele mehleng ya Noage?
12 Ela hloko kamoo Modimo a ilego a diriša go tseba ga gagwe dilo e sa le pele ka gona mehleng ya Noage. Ka baka la bobe bjo bo bego bo apareditše bo tletše lefase, Modimo o ile a rera go tliša bofelo bathong bao ba sa kwego. O ile a bea nako yeo ka yona a bego a tla dira se, e lego nywaga e 120 yeo e bego e sa le ka pele. (Genesi 6:3) Ge a bea nako yeo e lebanyago, Jehofa o ile a naganela se se fetago go fedišwa ga batho ba kgopo, e lego selo seo a bego a ka se dira ka nako le ge e le efe. Tšhupamabaka ya Jehofa e ile ya nea le sebaka sa go lota baloki. (Bapiša le Genesi 5:29.) Ka bohlale bja gagwe, Modimo o ile a tseba e sa le pele nako yeo ka yona a bego a ka abela batho mošomo wo o bego o tla feleletša ka seo. O ile a nea Noage tsebišo e lekanego e akaretšago le ditaba ka botlalo. Noage o be a swanetše go aga areka “[bakeng sa go] phološa ba lapá la xaxwe,” gomme bakgopo ba be ba tla fedišwa ka meetse-fula a lefase ka moka.—Ba-Hebere 11:7; Genesi 6:13, 14, 18, 19.
Modiro o Mogolo Kudu wa go Aga
13, 14. Ke ka baka la’ng go aga areka e be e le kabelo e hlohlago?
13 Nagana ka kabelo ye go ya kamoo Noage a bego a e lebelela ka gona. Ka ge Noage e be e le motho wa Modimo, o be a tseba gore Jehofa a ka kgona go fediša bao ba sa boifego Modimo. Lega go le bjalo, pele ga ge seo se ka direga, go be go na le modiro wo o swanetšego go dirwa—modiro wo o bego o nyaka tumelo. Go agwa ga areka e be e tla ba modiro o mogolo kudu. Modimo o be a hlalositše meelo ya yona. Areka ka botelele e be e tla feta mapatlelo a mangwe a dipapadi a mehleng yeno gomme bophagamo bja yona bo lekane le bja moago wa mabato a mahlano. (Genesi 6:15) Baagi ba yona e be e tla ba bao ba se nago phihlelo le ba sego nene. Ba be ba ka se be le didirišwa le ditlabakelo tše di raraganego tše di hwetšagalago lehono. Go oketša moo, ka ge Noage a be a se na bokgoni bja Jehofa bja go tseba dilo e sa le pele, go be go se na kamoo a ka tsebago ka gona gore go be go tla tšwelela maemo afe ge nywaga e dutše e e-ya, ao a bego a tla thuša goba go šitiša modiro wa go aga. Mohlomongwe Noage o be a naganišiša ka dipotšišo tše dintši. Ditlabakelo tša go aga di be di tla kgoboketšwa bjang? O be a tla kgoboketša diphoofolo bjang? Go be go tla nyakega dijo dife, le gona tše kaaka’ng? Gabotse-botse, Meetsefula ao a boletšwego e sa le pele a be a tla fihla neng?
14 Go be go e-na le maemo a tša leago. Bokgopo bo be bo atile. Ba-Nefilimi ba matla—e lego bana ba ditšitširipa ba barongwa ba kgopo le basadi—ba be ba tladitše bošoro lefaseng. (Genesi 6:1-4, 13) Go feta moo, go agwa ga areka e be e ka se be modiro wo o bego o ka direlwa ka sephiring. Batho ba be ba tla rata go tseba gore Noage o dira eng gomme o be a tla ba botša. (2 Petro 2:5) Na go be go ka letelwa gore ba o amogele? Le gatee! Nywageng ya pejana, Henoge yo a botegago o be a ile a bolela ka go fedišwa ga bakgopo. Molaetša wa gagwe o be o tloga o sa ratwe mo e lego gore Modimo ‘o ile a mo tloša,’ goba a kgaoletša bophelo bja gagwe, mohlomongwe e le go mo šireletša gore a se ke a bolawa ke manaba a Gagwe. (Genesi 5:24; Ba-Hebere 11:5; Juda 14, 15) Noage o be a sa tlo bolela molaetša o swanago wo o sa ratwego feela eupša o be a swanetše le go aga areka. Ge areka yeo e be e agwa, e be e tla dira e le kgopotšo e kgolo ya go botega ga Noage go sa šetšwe batho ba mehleng ya gagwe ba kgopo!
15. Ke ka baka la’ng Noage a be a kgodišegile gore o be a tla phethagatša kabelo ya gagwe?
15 Noage o be a tseba gore modiro o be o e-na le thekgo le tšhegofatšo tša Modimo Ra-matla-ohle. Na ga se Jehofa ka boyena yo a bego a ba abetše modiro woo? Jehofa o be a kgonthišeditše Noage gore yena le lapa la gagwe ba be ba tla tsena ka arekeng yeo e fedilego gomme ba šireletšwa ba phela nakong yohle ya Meetsefula a lefase ka moka. Modimo o ile a ba a kgonthišetša go ba ga kgonthe ga seo ka go dira tumelelano e kgethwa. (Genesi 6:18, 19) Go ka direga gore Noage o be a lemoga gore Jehofa o be a fagahletše se e bile a seka-sekile tšohle tšeo di bego di akaretšwa pele a ntšha kabelo. Go feta moo, Noage o be a tseba gore Jehofa o na le matla a go tsena ditaba gare bakeng sa go mo thuša nakong ya ge go be go nyakega. Ka gona tumelo ya Noage e ile ya mo šušumeletša go gata mogato. Ka go swana le setlogolo sa gagwe Aborahama, Noage o be a “kxodilwe ruri xore Modimo ó na le matla a xo dira se a mo holofedišitšexo sôna.”—Ba-Roma 4:21.
16. Ge moago wa areka o dutše o gola, tumelo ya Noage e ile ya matlafatšwa bjang?
16 Ge nywaga e dutše e feta gomme areka e gola, tumelo ya Noage e ile ya matlafatšwa. Moago le mathata ao a akaretšwago a ile a rarollwa. Diteko di ile tša fenywa. Go be go se na kganetšo yeo e ka thibelago modiro wo. Lapa la Noage le ile la bona thekgo le tšhireletšo tša Jehofa. Ge Noage a dutše a gatela pele, ‘go lekwa ga tumelo ya gagwe go ile gwa tšweletša kgotlelelo.’ (Jakobo 1:2-4) Mafelelong, areka e ile ya fela, Meetsefula a tla gomme Noage le lapa la gagwe ba phologa. Noage o ile a bona go phethagatšwa ga dikholofetšo tša Modimo, go etša ge Jošua le yena a ile a di bona ka morago. Tumelo ya Noage e ile ya putswa.
Jehofa o Thekga Modiro
17. Ke ka ditsela dife mehla ya rena e swanago le mehla ya Noage?
17 Jesu o boletše e sa le pele gore mehla ya rena e be e tla swana le mehla ya Noage. Modimo o boetše o rerile go fediša ba kgopo gomme o beile nako yeo se se tlago go direga ka yona. (Mateo 24:36-39) Le gona o dirile ditokišetšo bakeng sa go phološa baloki. Le ge Noage a be a swanetše gore a age areka, lehono bahlanka ba Modimo ba swanetše go bolela ka merero ya Jehofa, ba rute Lentšu la gagwe gomme ba dire barutiwa.—Mateo 28:19.
18, 19. Re tseba bjang gore go bolelwa ga ditaba tše di lokilego go thekgwa ke Jehofa?
18 Ge nkabe Jehofa a be a se a ka a ba le Noage bakeng sa gore a mo thekge le go mo matlafatša, nkabe areka e se ya ka ya agwa. (Bapiša Psalme 127:1.) Ka mo go swanago, ka ntle le thekgo ya Jehofa, Bokriste bja therešo bo be bo ka se ke bja tšwela pele bo le gona, e bile bo be bo ka se ke bja atlega. Se se ile sa lemogwa lekgolong la pele la nywaga ke Gamaliele, Mofarisei yo a bego a hlompšha e bile e le morutiši wa Molao. Nakong ya ge Sanhedrine ya ba-Juda e be e nyaka go fediša baapostola, o ile a lemoša lekgotla leo ka gore: “Tloxêlang batho bá. Ba leseng ba sepelê, xobane xe morêrô wó è le o tšwaxo bathong, ó tlo senyêxa. Xe o e-tšwa xo Modimo, xôna Le ka se kê la kxôna xo o senya.”—Ditiro 5:38, 39.
19 Go atlega ga modiro wa boboledi, bobedi lekgolong la pele la nywaga le mehleng yeno, go bontšhitše gore wo ga se modiro wo o tšwago bathong eupša ke wa Modimo. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla a mangwe a maemo a kgahlišago le ditiragalo tšeo di thušitšego go dira gore modiro wo o atlege ka tekanyo e kgolo gakaakaa.
Le se ke la Fela Matla!
20. Ke bomang bao ba re thekgago ge re dutše re bolela ditaba tše di lokilego?
20 Le ge re phela ‘dinakong tše hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,’ re ka kgodišega gore Jehofa o laola dilo ka mo go feletšego. O thekga batho ba gagwe le go ba matlafatša ge ba dutše ba šoma gore ba phethe modiro wa go bolelwa ga ditaba tše di lokilego pele nako ya Modimo yeo e beilwego ya go fediša tshepedišo ye e kgopo ya dilo e fihla. (2 Timotheo 3:1, NW; Mateo 24:14) Jehofa o re laletša gore re be “badirišani” le yena. (1 Ba-Korinthe 3:9) Le gona, re kgonthišetšwa gore Kriste Jesu o na le rena modirong wo le gore re ka ithekga ka thekgo le tlhahlo tša barongwa.—Mateo 28:20; Kutollo 14:6.
21. Ke kgodišego efe yeo re sa swanelago go felelwa ke matla go yona?
21 Ka ge Noage le lapa la gagwe ba ile ba bontšha tumelo dikholofetšong tša Jehofa, ba ile ba phološwa meetsefuleng. Bao ba bontšhago tumelo e swanago lehono ba tla phološwa “tlaišexong e kxolo” yeo e tlago. (Kutollo 7:14) Re phela mehleng yeo e tlogago e kgahliša e le ka kgonthe. Ditiragalo tše bohlokwa di letše ka pele! Kgaufsinyane, Modimo o tla gata mogato wa go tliša magodimo a mafsa a letago le lefase le lefsa moo go loka go tlago go aga gona. (2 Petro 3:13) Le ka mohla o se ke wa ba wa fela matla kgodišegong ya gago ya gore selo le ge e le sefe seo Modimo a se bolelago, o kgona gape le go se dira.—Ba-Roma 4:21.
Dintlha Tšeo di Swanetšego go Gopolwa
◻ Ke ka baka la’ng Jehofa a sa laole ditaba ka moka medirong ya batho?
◻ Bokgoni bja Jehofa bja go kgona go phethagatša morero wa gagwe bo ile bja bonagatšwa bjang ditirišanong tša gagwe le Isiraele?
◻ Bokgoni bja Jehofa bja go kgona go bona bokamoso bo ile bja bonagatšwa bjang mehleng ya Noage?
◻ Ke kgodišego efe yeo re ka bago le yona dikholofetšong tša Modimo?