Ditsela tša go Kaonefatša Boboledi bja Rena bja Mmušo
1 Modiro wa rena wa boboledi bjale o akgofile kudu go feta lege e le neng pele. Ge e ba batho ba phela goba ba e-hwa go tla ithekga ka tsela yeo ba arabelago ka yona ditabeng tše di lokilego. (1 Pet. 4:5, 6, 17; Kut. 14:6, 7) Ka lebaka le, re swanetše gore ka mehla re tsome ditsela tša go kaonefatša boboledi bja rena bja Mmušo. Ditsela tše dingwe tša go kaonefatša ke dife?
2 Lokišetša Gabotse: O diriša tokollo ya gona bjale ya Tirelo ya Rena ya Mmušo, kgetha thero yeo o naganago gore e tla ipiletša go batho ba bantši tšhemong ya geno. Ke gabohlokwa gore o dumelelanye ditlhaloso tša gago le maemo a lefelong leo. Goba mo gongwe o ka kgetha go itlhamela thero ya gago o diriša dikgopolo le ditemana tša Mangwalo tšeo wena ka noši o hweditšego e le tše di šomago. O tla nyaka matseno a tsošago kgahlego. (Bona puku ya Go Boledišana, matlakala 9-15.) Mohlomongwe o rera go botšiša potšišo e šišinyago kgopolo goba go kgopela tlhaloso ya mong wa ntlo ka ditaba tše itšego tše di kgahlegelwago lefelong leo. Ge o swere thero ya gago ka monagano, e boeletše le setho sa lapa goba le mogoeledi yo mongwe yo a ka neago ditšhišinyo bakeng sa gore o kaonefatše.
3 Boledišana le Batho: Morero wa rena ke go fetiša molaetša o bohlokwa. Se se ka dirwa ka go akaretša motheetši wa rena poledišanong e nago le morero. Ge e ba mong wa ntlo a rotoša kganetšo goba a nea kgopolo, theetša ka kelohloko seo a se bolelago. Ditlhaloso tša gagwe di tla go thuša gore o nee karabo ya Mangwalo ka baka la kholofelo e lego ka go wena. (1 Pet. 3:15) Ge e ba pono ya gagwe e sa dumelelane le Beibele, o ka bolela ka bohlale gore: “Batho ba bantši ba nagana bjalo ka wena. Lega go le bjalo, tsela e nngwe yeo taba ye e ka lebelelwago ka yona še.” Ka gona bala temana e swanetšego ke moka o kgopele tlhaloso ya gagwe.
4 E-ba le Lenaneo le le Feto-fetogago le Maemo: Go ba yo a itokišeditšego gabotse go ka hola ganyenyane ge e ba o sa kgone go bolela le batho. Lehono go tlwaelegile go hwetša feela beng ba dintlo ba sego kae gae ge re etela. Ge e ba go le bjalo tšhemong ya geno, leka go beakanya lenaneo la gago gore o kgone go šoma ka ntlo le ntlo nakong ya ge batho ba bantši ba le gona gae. Mo gongwe o ka hwetša gore nako e botse kudu ya go etela ke mafelo-beke; ba bangwe ba ka hwetšagala kudu gare ga beke, eupja e le ka diiri tša ge tshwehlana e tšea-tšea. Mafelong a mangwe bagoeledi ba hwetša go nea bohlatse matšatšing a maikhutšo a lefase e le mo go holago ka gobane ba hwetša batho ba bantši ba le gona gae. Ka kakaretšo, batho ba na ba iketlile gomme ba ka rata kudu go swara dipoledišano ka dinako tše bjalo. E tla ba mo gobotse gore o dumelelanye matseno a gago le boemo ke moka o kgokaganye ditlhaloso tša gago le taba ya Mangwalo.
5 Seka-seka go Atlega ga Thero ya Gago: Ka morago ga ge o tlogile mojakong o mongwe le o mongwe, ipotšiše gore: ‘Na ke fihleletše pelo ya mong wa ntlo? Na ke mo fatile sa mafahleng le go theetša ka kelohloko seo a bego a se bolela? Na ke arabile ka bohlale? Ka morago ga go nagana ka maemo, na ke dirišitše matseno a mabotse?’ E ka ba mo go holago go šoma le mogoeledi yo a nago le phihlelo goba mmulamadibogo ka nako le nako, le go theetša dithero tša gagwe ka kelohloko ka morero wa go kaonefatša go atlega ga gago ka noši bodireding.
6 Ge e ba o e-na le bokgoni modirong wa gago, o tla kgona go abelana le ba bangwe ditherešo tša Mmušo tše di ‘tlago go phološa wena le ba ba go kwago.’—1 Tim. 4:16; Die. 22:29.