Ditebelelo tše Kgolo tša Batho Paradeiseng ya Lethabo
“Modimo a ba šexofatša, a bolêla le bôná a re: Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê. Le bušê ’hlapi tša lewatlê le ’nonyana tša xodimo, le nyabanyaba yohle ya diphedi mó ’faseng.”—GENESI 1:28.
1, 2. Ke go iša bokgoleng bofe moo Jehofa a šomago ka lerato mabapi le batho, gomme ke dikabelo dife tša modiro tšeo a ilego a di nea Adama?
KA BEIBELENG E KGETHWA re botšwa gore, “Modimo ké Yêna leratô.” Ka lerato le ka go hloka boithati o kgahlegela batho le go šoma ka go se kgaotše e le gore ba ka thabela maphelo a kgahlišago a khutšo paradeiseng ya lefaseng ya lethabo. (1 Johane 4:16; bapiša le Psalme 16:11.) Motho wa pele, Adama yo a phethagetšego o be a e-na le bophelo bja khutšo le modiro o kgahlišago le o thabišago. Mmopi wa motho o mo abetše go lema tšhemo e kgahlišago ya Edene. Bjale Mmopi a nea motho modiro o mongwe o kgethegilego, e lego kabelo e thata, ka ge pego ya seo se diregilego e utolla gore:
2 “’Me Morêna Modimo ó be a bopile ka mmu tšohle tše di phelaxo naxeng le tšohle dinonyana tša xodimo. Byale a di tliša xó motho, è le xore a bônê ka mo a tl’o xo di bitša; ’me lentšu le motho a tl’o xo bitša se se phelaxo ka lôna, e bê lôna leina la sôna. Diruiwa ka moka, le ’nonyana tša xodimo, le tšohle diphôôfôlô tša naxa, motho ó di reetše maina.”—Genesi 2:19, 20.
3. Ke ka baka la’ng go be go se poifo ka lehlakoreng la Adama le tlholo ya diphoofolo?
3 Motho o ile a bitša pere sus, poo a e bitša shohr, nku a e bitša seh, pudi a e bitša ʽez, nonyana a e bitša ʽohph, leeba a le bitša yoh·nahʹ, phikoko a e bitša tuk·kiʹ, tau a e bitša ’ar·yehʹ goba ’ariʹ, bera a e bitša dov, kgabo a e bitša qohph, mpja a e bitša keʹlev, noga a e bitša na·chashʹ, bjalo bjalo.a Ge a tshelela ka mošola wa noka yeo e bego e elelela ka ntle ga tšhemo ya Edene, a bona hlapi. Hlapi o e reile leina la da·gahʹ. Monna yo a bego a se a itlhama o be a sa ikwe a boifa diphoofolo tše, e lego tša gae le tša lešoka, goba dinonyana, gomme le tšona di be di sa ikwe di mmoifa, e lego yoo ka tlhago di ilego tša mo lemoga e le yo mogolo go tšona, e le sephedi se phagamego. E be e le dibopiwa tša Modimo, tšeo A di neilego bophelo, gomme motho o be a se na kganyogo goba tshekamelo ya go di gobatša goba go di tšeela bophelo.
4. Ke’ng seo mo gongwe re ka se naganago mabapi le go rea ga Adama diphoofolo ka moka le dinonyana maina, gomme ye e swanetše go ba e bile phihlelo ya mohuta mang?
4 Pego ga e re botše botelele bja nako e tšerwego go bontšha motho diphoofolo tša gae le tša lešoka le dibopiwa ka moka tše fofago tša magodimo. Tšohle di be di le ka tlase ga tlhahlo le thulaganyo ya Modimo. Go bonala Adama a ile a tšea nako gore a ithute phoofolo ya mohuta o mongwe le o mongwe, a ele hloko mekgwa yeo e e hlaolago le tsela yeo e bopilwego ka yona; gomme ka morago o be a tla kgetha leina leo le bego le tla e swanela ka mo go kgethegilego. Se se be se ka bolela go feta ga nako e telele. Ka gona e be e le phihlelo e kgahlišago kudu go Adama gore a tlwaelane le dibopiwa tša lefase le, go ya ka mehuta ya tšona e metši, le gona go be go nyaka bokgoni bjo bogolo bja monagano le matla a go bolela gore a hlaole o mongwe le o mongwe wa mehuta ye ya dibopiwa tše phelago ka leina le swanetšego.
5-7. (a) Ke dipotšišo dife tšeo go bonalago di be di ka rotoga? (b) Ke dikarabo tša mohuta mang tšeo di neilwego pegong ya tlholo go Genesi 1:1-25?
5 Eupja thulaganyo ya go bopja ga dibopiwa tše ka moka e bile efe? Na diphoofolo tša naga di ile tša bopja pele ga dinonyana goba aowa, gomme motho o tsena kae nakong le thulaganyong mabapi le dibopiwa tše ka moka tše phelago tša mohuta wa tlase? Modimo o ile a lokišetša bjang boalo bja lefase bakeng sa dibopiwa tše fapa-fapanego gakaalo, a nea moya wo dinonyana di bego di ka kgona go fofa go wona bogodimong bjoo, a nea meetse a go nwa le dimela gore e be dijo, a dira seetša se segolo gore se ediše mosegare le go kgontšha motho go bona gomme a dira seetša se senyenyane bakeng sa go botsefatša bošego? Ke ka baka la’ng boemo bja leratadima bo be bo fodile e bile bo le borutho gakaalo mo e lego gore motho o be a kgona go sepela le go šoma le go robala a le feela a bile a hloboletše?
6 Motho ga a ka a tlogelelwa gore a inaganele dikarabo. Monagano wa gagwe o nyakago go tseba o be o swanetšwe ke dikarabo tše bohlale tše tšwago mothopong o botegago wo o tsebago ka mo go nepagetšego. O be a sa tlogelwa e le morwa yo a sa tsebego wa Modimo, eupja tekanyo ya gagwe e phagamego ya bohlale mo gongwe e ile ya godišwa ke histori e kgahlišago ya tlholo ka ge e neilwe go Genesi 1:1-25.
7 Adama o be a tla leboga kudu pego yeo e kgahlišago ya tlholo. E hlalositše dilo tše dintši. Go ya ka tsela yeo e boletšwego ka yona, o kwešišitše gore go bile le mabaka a mararo a matelele a nako ao Modimo a ilego a a bitša matšatši go ya ka tsela ya Gagwe ya go ela nako, pele ga lebaka la bone la nako ya tlholo leo ka lona Modimo a dirilego gore dietša tše pedi tše dikgolo di bonale boalong bja magodimo go swaya letšatši le lekopana kudu la motho la diiri tše 24. Letšatši le le lekopano la motho lefaseng e be e le nako ya go tloga go sobeleng ga seetša se segolwanyane go ya go sobeleng ga sona gape. Le gona Adama o ile a lemoga gore o be a tla phela nywaga ya nako, gomme ga go pelaelo gore kapejana o ile a thoma go bala nywaga ya gagwe ya bophelo. Seetša se segolwanyane boalong bja magodimo se be se tla mo kgontšha go dira se. Eupja ge e le ka matšatši a matelele a Modimo a tlholo, motho wa pele o ile a lemoga gore ka nako yeo o be a phela letšatšing la botshelela la modiro wa Modimo wa tlholo ya lefaseng. O be a se a hlwa a botšwa ka bofelo bja letšatši leo la botshelela la go bopja ga diphoofolo tšeo tša naga ka moka gomme ka morago ya ba go bopja ga motho a nnoši. Bjale o be a ka kwešiša thulaganyo ya go hlolwa ga dimela, diphedi tša lewatleng, dinonyana le diphoofolo tša naga. Eupja Adama a nnoši tšhemong ya Edene e be e se pontšho e tletšego le e feletšego ya morero o lerato wa Modimo bakeng sa motho Paradeiseng ya gagwe ya lefaseng.
Go Bopa Mosadi wa Pele
8, 9. (a) Ke’ng seo motho yo a phethagetšego a ilego a se lemoga mabapi le tlholo ya diphoofolo, eupja o ile a dira phetho efe ka yena ka noši? (b) Ke ka baka la’ng e be e le mo go swanetšego gore motho yo a phethagetšego a se ke a kgopela molekane go Modimo? (c) Pego ya Beibele e hlalosa bjang go bopja ga mosadi wa pele wa motho?
8 Motho wa pele, ka monagano wa gagwe o phethagetšego le matla a go lemoga, o ile a bona gore dinonyaneng le diphoofolong, go be go e-na le tše tona le tša ditshadi le gore magareng ga tšona di be di tšweletša tša mehuta ya tšona. Eupja ge e le ka motho go be go se gwa hlwa go e-ba bjalo. Gaešita le ge go lemoga se go ile gwa mo dira gore a nagane ka go ba le mogwera, ga a ka a hwetša molekane yo a swanetšego legorong lege e le lefe la diphoofolo, gaešita le gare ga dikgabo. Adama o be a ka phetha ka gore go be go se na molekane yo a mo swanetšego ka gobane ge nkabe a be a le gona, na Modimo o be a ka se tliše molekane yo go yena? Motho o bopilwe a nnoši mehuteng yeo ka moka ya diphoofolo, gomme o be a reretšwe go ba yo a fapanego! O be a se na tshekamelo ya go itirela diphetho tša ditaba ka boyena le go thoma go ba le mereba gomme a kgopele Modimo Mmopi wa gagwe molekane. E be e le mo go swanetšego gore motho yo a phethagetšego a tlogelele taba ka moka go Modimo, ka gobane go se go ye kae ka morago ga moo o ile a hwetša gore Modimo o be a dirile diphetho tša Gagwe ka noši mabapi le boemo. Mabapi le se gotee le seo bjale se diregilego, pego e re botša gore:
9 “Fêla moswariši wa motho, e a mo lebanexo, yêna xa a ka a mo hwetša. Ké moo Morêna Modimo a robaditšexo motho borôkô byo boxolo; a rôbala; ’me Modimo a nthša le lengwê la dikxopô tša xaxwe; felô xa lôna a thiba ka nama. Ka lôna lexopô leo le a le nthšitšexo xó motho, Modimo ó dirile mosadi, a mo tliša xó motho. Ké mo motho a boletšexo a re; Byalo xomme šó, e lexo lešapô la mašapô a-ka, le nama ya nama ya-ka. Yêna-yó ba tlo re ké mosadi, Xobane ké yêna e a nthšitšwexo monneng. Ka baka leo monna ó tlo tloxêla tata’xwe le mma’xwe; a xomarêla mosadi wa xaxwe; xomme ba tlo ba nama e tee. Xomme motho le mosadi wa xaxwe, bobedi bya bôná, ba be ba s’a tsebe dihlong.—Genesi 2:20-25.
10. Motho yo a phethagetšego o ile a arabela bjang ge mosadi yo a phethagetšego a be a tlišwa go yena, gomme ke’ng seo mantšu a gagwe a ka bago a ile a se bontšha?
10 Go bile le kgotsofalo e tletšego yeo e ilego ya bontšhwa mantšung a gagwe ge mosadi yo a phethagetšego a be a tlišwa go yena e le mothuši le motlatši: “Byalo [mafelelong, NW] xomme šó, e lexo lešapô la mašapô a-ka le nama ya nama ya-ka.” Ka baka la mantšu a, ge mafelelong a be a bona mosadi wa gagwe yo a bego a sa tšwa go bopja, mo gongwe a ka ba a ile a leta ka nako e itšego gore a amogele molekane wa gagwe yo a kgahlišago wa motho. Adama ge a hlalosa motlatši wa gagwe, o ile a bitša mogatša’gwe “Mosadi” (’ish·shahʹ goba ka go lebanya, “motho wa mosadi), “Xobane ké yêna e a nthšitšwexo monneng.” (Genesi 3:23, mongwalo wa ka tlase wa New World Translation Reference Bible) Adama ga a ka a ikwa a e-na le tswalano ya nama le dibopiwa tše fofago le diphoofolo tša naga tšeo Modimo a ilego a mmontšha tšona pele gore a di ree maina. Nama ya gagwe e be e fapana le ya tšona. Eupja mosadi yo ruri e be e le wa nama e swanago le ya gagwe. Lerapo la kgopo leo le ntšhitšwego lehlakoreng la gagwe le bopile madi a mohuta o swanago le ao a lego mmeleng wa gagwe ka noši. (Bona Mateo 19:4-6) Bjale o be a e-na le motho o mongwe yo a bego a ka dira e le moporofeta wa Modimo go yena le yo a bego a ka abelana le yena pego e kgahlišago ya tlholo.
11-13. (a) Ke dipotšišo dife tšeo di ka rotogago mabapi le go amogela ga Adama mosadi? (b) Morero wa Modimo bakeng sa banyalani ba pele ba batho e be e le ofe? (c) Ke’ng seo e bego e tla ba dijo tša lapa le phethagetšego la motho?
11 Eupja morero wa Mmopi wa motho e be e le ofe ka go mo nea mosadi? Na e be e fo ba go mo nea mothuši le motlatši, mogwera yo a swanago le yena gore a se sa hlwa a lewa ke bodutu? Pego ya Beibele e hlalosa morero wa Modimo ka ge e re botša tšhegofatšo ya Modimo yeo e ilego ya goeletšwa lenyalong la bona:
12 “Byale Modimo a re: A re direng motho ka xo swanthša ka rena, a swanê le rena; a buše dihlapi tša lewatlê le ’nonyana tša xodimo, le diruiwa, le lefase ka moka, le dixaxabi ka moka tše di xaxabaxo lefaseng. Ké mo Modimo a bopilexo motho, a mmopa ka xo ithswanthša, a mmopa ka xo swanthša ka Yêna Modimo; a ba bopa monna le mosadi. Modimo a ba šexofatša, a bolêla le bôná a re: Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê. Le bušê ’hlapi tša lewatlê le ’nonyana tša xodimo, le nyabanyaba yohle ya diphedi mó ’faseng.
13 “Modimo a re Ši-dio, ke Le neile dimela ka moka tša xo enywa peu tša mo lefaseng ka moka, le dihlare tšohle tše di lexo mo xo lôna tša dienywa tša dipeu tša tšôna; e bê dijô tša lena, le tša diphôôfolô ka moka le ’nonyana tšohle tša xodimo, le tšohle tše di xaxabaxo mo lefaseng di na le môya o phelaxo. Ke di neile dimela ka moka tše ditalá e bê dijô tša tšôna. ’Me xwa ba byalo.”—Genesi 1:26-30.
Ditebelelo tše di Lego ka Pele ga Balanyani ba Pele ba Batho
14. Ke bokamoso bofe bjo bo bego bo le ka pele ga monna le mosadi ba phethagetšego ge ba šegofatšwa ke Modimo, gomme ke’ng seo ba bego ba ka se bona ka tshwanelo ka leihlo la moya?
14 E bile selo se se kgahlišago gakaakang go monna yo a phethagetšego le mosadi wa gagwe go kwa lentšu la Modimo le bolela le bona, le ba botša seo ba swanetšego go se dira gotee le go ba šegofatša! Ge go e-na le tšhegofatšo ya Modimo, bophelo e be e ka se be bja lefela, eupja ba be ba tla dirwa gore ba kgone go dira seo ba bego ba boditšwe gore ba se dire. A bokamoso bjo bo botse gakaakang bjo bo bego bo le ka pele ga bona! Ge banyalani ba babedi ba thabilego ba dutše ba le moo legaeng la bona, e lego tšhemo ya Edene, ba swanetše go ba ba ile ba akanya ka seo se bego se tla direga ge ba dutše ba phetha seo e lego thato ya Modimo ka bona. Ge leihlo la monagano wa bona le lebelela pele bokamosong bjo bo lego kgole, ga ba bona feela “thšemo ya Edene thokô ya Bohlabêla,” eupja ba bone lefase ka moka le tletše banna le basadi ba difahlego tše di edilego. (Genesi 2:8) Pelo ya monna le mosadi e be e tla thabišwa ke kgopolo ya gore ba ka moka e be e le bana ba bona. Ka moka ga bona e le ba phethagetšego, ba se nago phošo sebopegong sa mmele, e le ba bafsa ka mo go sa felego ba humilego ka boemo bjo bobotse bja tša maphelo le lethabo la go thabela go phela, ka moka ga bona ba bontšhana lerato le phethagetšego, ka moka ba rapela Mmopi wa bona o mogolo, Tatago bona wa legodimong ba le batee, ba dira se gotee le tate le mma ba pele ba batho. Pelo ya monna wa pele le mosadi e swanetše go ba e ile ya tlala lethabo gakaakang ge ba gopola ka go ba le lapa le bjalo!
15, 16. (a) Ke ka baka la’ng go be go tla ba le dijo tše dintši bakeng sa lapa la motho? (b) Ge lapa le thabilego le dutše le ata, ke modiro ofe wo ba bego ba tla o dira ka ntle ga tšhemo ya Edene?
15 Go be go tla ba le dijo tše ntši bakeng sa setho se sengwe le se sengwe sa lapa le la motho leo le tletšego lefase ka moka. Di sa tloga fase go be go e-na le dijo tše dintši gona kua tšhemong ya Edene. Modimo o be a ba neile dimela ka moka tšeo di tšweletšago peu gore e be dijo tše bose tšeo di thekgago bophelo gotee le dihlare tšeo di tšweletšago dienywa.—Bapiša le Psalme 104:24.
16 Ge lapa la bona le thabilego le dutše le ata, ba be ba tla katološa tšhemo go ya dinageng tšeo di lego ka ntle ga mellwane ya Edene, ka gobane lentšu la Modimo le bontšha gore lefase le be le se la rulaganywa ka ntle ga tšhemo ya Edene. Le be le sa hlokomelwe e bile le sa lengwe gabotse kudu go swana le tšhemo ya Edene. Ke ka baka leo Mmopi wa bona a ilego a ba botša gore ba “bušê” lefase ge ba dutše ba le tlatša.—Genesi 1:28.
17. Ke ka baka la’ng go be go tla ba le dijo tše dintši bakeng sa batho ba oketšegago, gomme ke’ng seo mafelelong se bego se tla aparela ge tšhemo e be e dutše e godišwa?
17 Ka ge tšhemo e be e katološwa ke balemi le bahlokomedi ba phethagetšego, lefase le fentšwego le be le tla tšweletša dijo tše dintši bakeng sa batho ba atago. Mafelelong, tšhemo yeo e golago ganyenyane-ganyenyane e be e tla aparetša lefase ka moka, gomme paradeise ya lefase ka bophara ya aparela ka gohle, gore e atlege e le legae la ka mo go sa felego la batho. E be e tla ba lefelo le lebotse ge le lebelelwa go tšwa legodimong, gomme Mmopi wa legodimong o be a tla le bolela e le le lebotse kudu.—Bapiša le Jobo 38:7.
18. Ke ka baka la’ng tšhemo ya Edene ka moka e be e tla hloka mpherefere, gomme ke boemo bofe bja khutšo bjo bo bego bo tla aparela?
18 Ka moka ga lona le be le tla ba le khutšo gomme la hloka mpherefere go swana le kua tšhemong ya Edene moo monna le mosadi bao ba bego ba sa tšwa go nyalana ba ikhweditšego ba le gona. Go be go ka se nyakege gore ba boife kotsi goba go gobatšwa ke diphoofolo tšeo ka moka le dibopiwa tše fofago tšeo motho wa pele, Adama a ilego a di hlahloba le go di rea maina. Ka go swana le tatago bona le mmago bona ba pele, badudi bao ba phethagetšego ba Paradeiseng ya lefase ka bophara ba be ba tla buša dihlapi tša lewatle, dibopiwa tše fofago tša magodimo le selo se sengwe le se sengwe se se phelago seo se sepelago mo lefaseng, gaešita le diphoofolo tša lešoka. Ka baka la tshekamelo ya tlhago ya go ikwa di le tlase ga motho yo a bego a bopilwe ka “seswanthšo sa Modimo,” dibopiwa tše tša tlase tšeo di phelago di be di tla ba khutšong le yena. Babuši ba tšona ba bonolo ba phethagetšego ge ba buša dibopiwa tša tlase tše phelago, ba be ba tla dira gore go be le moya wa khutšo gare ga diphoofolo. Tutuetšo ya khutšo ya babuši ba batho ba swanago le Modimo e be e tla aparela ka mo go šireletšegilego go dibopiwa tše tše kgotsofetšego tša tlase. Godimo ga tšeo ka moka, batho ba phethagetšego ba be ba tla ba khutšong le Modimo, yoo tšhegofatšo ya gagwe le ka mohla e bego e ka se ke ya tlošwa go bona.—Bapiša le Jesaya 11:9.
Modimo o Khutša Modirong wa Gagwe wa Tlholo
19. (a) Ke’ng seo monna le mosadi ba pele ba swanetšego go ba ba ile ba se lemoga mabapi le morero wa Modimo? (b) Ke’ng seo Modimo a ilego a se bontšha mabapi le nako?
19 Ka ge banyalani ba phethagetšego ba be ba tla lebelela boemo bjo feletšego bja lefase go ya ka morero wa Modimo, ba be ba tla lemoga se sengwe. Go be go tla nyakega nako gore ba tšwetše pele taelo ye e kgahlišago e tšwago go Modimo. Nako e kakaa’ng? Mmopi le Tatago bona wa legodimong o be a tseba. O ba neile seka sa go bontšha gore lelokelelong le legolo la matšatši a tlholo bjale ba fihlile bofelong bjo bongwe gape le gore ba ‘mantšiboeng,’ e lego mathomo a letšatši le lefsa go ya ka tsela yeo Modimo ka noši a swayago matšatši a tlholo. E be e tla ba letšatši le šegofaditšwego le le le kgethagaditšwego bakeng sa morero wa Modimo o sekilego le o lokilego. Motho yo a phethagetšego, e lego moporofeta wa Modimo o ile a hlokomela se. Pego e buduletšwego e re botša gore:
20. Pego ya Beibele e re’ng mabapi le “letšatši la xo šupa”?
20 “Ya re xe Modimo a lebêlêla tšohle tše a di dirilexo, a bôna e le tše botse kudu. Ya ba mantšibua; ya ba mosô ’tšatši la xo selêla. Ké xôna xo phêthêxa xa lexodimo le xa lefase le xa makôkô ohle a tšôna. Ka letšatši la xo šupa Modimo a ba a phethile modirô wa xaxwe wo a o dirilexo; ’me ka ’tšatši la xo šupa a khutša à feditše modirô wa xaxwe ka moka wo a o dirilexo. ’Me ’tšatši la xo šupa Modimo ó le šexofaditše a le dira le lekxêthwa, ka xobane ka lôna ó khutšitše à feditše modirô wa xaxwe ka moka wa thlôlô wo a o dirilexo. Ši-di ditaba tša thlôlô ya lexodimo le lefase, tša mehleng ya xe Morêna Modimo a dira lefase le lexodimo.”—Genesi 1:31–2:4.
21. (a) Na Beibele e bolela gore Modimo o feditše letšatši la gagwe la go ikhutša le gore e be e le le lebotse kudu? Hlalosa. (b) Ke dipotšišo dife tše di rotogago?
21 Pego ga e bolele gore Modimo o ile a fetša letšatši la gagwe la go ikhutša gomme a bona gore e be e le mo gobotse kudu gomme ya ba mantšiboa ya ba moso, letšatši la bošupa. Go dumelelana le matšatši a fetilego a tshelelago a tlholo, letšatši le bošupa le lona le be le sa tlile go goeletšwa e le le lebotse kudu, ka gobane le be le se la hlwa le fela. Na go fihlela mo Jehofa Modimo o be a ka bolela letšatši e le lebotse kudu? Go fihlela mo nakong ye, na e šetše e bile letšatši la gagwe la go ikhutša ka boiketlo? Go thwe’ng ka tebelelo e thabišago pelo yeo monna le mosadi ba pele ba ilego ba iponela yona ka leihlo la moya letšatšing la lenyalo la bona Paradeiseng? Anke re boneng ge pono e utologa sehlogong se se latelago.
[Mongwalo wa tlase]
a A ke maina ao a hweditšwego pukung ya Sehebere ya Genesi le dipukung tše dingwe tše di buduletšwego tša Mangwalo a Sehebere.
O be o Tla Araba Bjang?
◻ Ke modiro ofe wo Modimo a ilego a o nea Adama go okeletša tabeng ya go hlokomela tšhemo, gomme se se be se akaretša eng?
◻ Ke’ng seo pego ya tlholo go Genesi 1:1-25 e ilego ya se utolla?
◻ Mosadi wa pele wa motho o ile a bopja bjang, gomme Adama o ile a arabela bjang letšatšing la lenyalo la bona?
◻ Ke ditebelelo dife tšeo di bego di le ka pele ga banyalani ba pele ba batho?
◻ Modimo o bontšhitše bjang gore go fihlilwe bofelong bjo bongwe gape lelokelelong le legolo la matšatši a tlholo?