“Le Latele Mokgwa wa go Amogela Baeng”
“Le abelane le bakgethwa go ya ka dinyakwa tša bona. Le latele mokgwa wa go amogela baeng.”—BA-ROMA 12:13, NW.
1. Senyakwa sa batho sa motheo ke sefe, gomme se bontšhwa bjang?
GO SEPELA setarateng se se homotšego tikologong yeo o sa e tsebego bošego kudu e ka ba phihlelo e hlobaetšago mehleng yeno. Eupša go ba gare ga lešaba o sa tsebe motho goba o sa tsebje e ka ba mo go gateletšago ka mo go swanago. Ka kgonthe, karolo e logeletšwego ya tlhago ya motho ke go nyaka go hlokomelwa, go amogelwa le go ratwa. Ga go na motho yo a ratago go swarwa bjalo ka motho o šele goba motho wa ka ntle.
2. Jehofa o kgotsofaditše senyakwa sa rena sa bogwera bjang?
2 Jehofa Modimo, Modiri le Mmopi wa dilo ka moka, o tseba gabotse senyakwa sa motho sa bogwera. Ka ge e le Mohlami wa tlholo yeo e lego motho, Modimo o be a tseba go tloga mathomong gore “xa xo botse xe motho a le nnoši” gomme o ile a dira se sengwe ka seo. (Genesi 2:18, 21, 22) Pego ya Beibele e tletše ka mehlala ya ditiro tša botho bjo bo bontšhitšwego bathong ke Jehofa le ke bahlanka ba gagwe. Se se dira gore re kgone go ithuta kamoo re ka ‘latelago mokgwa wa go amogela baeng’ ka gona e le gore ba bangwe ba thabe le go hlalala le gore re kgotsofale.—Ba-Roma 12:13, NW.
Go Rata Batho Bašele
3. Hlalosa tlhaloso ya motheo ya go amogela baeng.
3 Polelwana “go amogela baeng” bjalo ka ge e dirišitšwe ka Beibeleng e fetoletšwe go tšwa lentšung la Segerika phi·lo·xe·niʹa, leo le bopilwego ke mantšu a mabedi a motheo ao a bolelago “lerato” le “motho o šele.” Ka go rialo, go amogela baeng go bolela ka mo go swanetšego “go rata batho bašele.” Lega go le bjalo, se ga e fo ba tlwaelo goba taba ya mekgwa e mebotse. Se akaretša maikwelo a motho a lerato le a borutho. Lediri phi·leʹo, go ya ka Exhaustive Concordance of the Bible ya James Strong le bolela “go ba mogwera wa (go rata [motho goba selo]), ke gore, go ba le maikwelo a borutho bakeng sa (mo go bolelago kgokagano ya motho ka noši, e le taba ya boemo bja kgopolo goba maikwelo).” Ka gona, go amogela baeng go fetela ka kua ga lerato le le theilwego molaong wa motheo, leo mohlomongwe le bontšhwago ka maikwelo a boikarabelo goba e le tlamo. Gantši ke pontšho ya lerato la kgonthe, maikwelo a borutho le bogwera.
4. Moya wa go amogela baeng o swanetše go bontšhwa go bomang?
4 Moamogedi wa lerato le le maikwelo a borutho ke “motho o šele” (Segerika, xeʹnos). Yo e ka ba mang? Gape, Concordance ya Strong e hlalosa lentšu xeʹnos e le ‘motšwa-gošele (ge e le gabotse, modiiledi goba ka tshwantšhišo, yo mofsa); ka kgopolo ya moeng goba (ka mo go fapanego) motho o šele.’ Ka gona, go amogela baeng bjalo ka ge go bontšhitšwe ka Beibeleng go ka bonagatša botho bjo bo bontšhwago motho yo re mo ratago goba go ka fetišetšwa gaešita le go motho yo re tlogago re sa mo tsebe. Jesu o hlalositše gore: “Xe Le rata ba ba Le rataxo, Le tlo bôna moputsô wa’ng? A ba lekxêthô xa ba dire byalo le bôná? Xomme xe Le dumedišana le bana beno fêla, a ké mo Le phalaxo ba bangwê? A ba lekxêthô xa ba dire byalo le bôná?” (Mateo 5:46, 47) Go amogela baeng ka go tšwa pelong go feta karogano le kgethollo tšeo di bakwago ke go beba sefahlego le poifo.
Jehofa, Mong-gae yo a Phethagetšego
5, 6. (a) Jesu o be a naganne ka eng ge a be a re, ‘Tata-weno wa magodimong o phethagetše’? (b) Go fa kudu ga Jehofa go bonwa bjang?
5 Ka morago ga go hlalosa go hlaela ga lerato leo batho ba le bontšhanago bjalo ka ge go bontšhitšwe ka mo godimo, Jesu o ile a oketša ka tlhaloso ye: “Bjale e-bang ba ba phethegilego, bjalo ka Tata-weno wa magodimong ge e le e a phethegilego.” (Mateo 5:48, PK) Ee, Jehofa ke yo a phethagetšego maemong ka moka. (Doiteronomio 32:4) Lega go le bjalo, Jesu o be a gatelela sebopego se tee se se kgethegilego sa go phethagala ga Jehofa go etša ge a boletše pejana gore: “[Modimo] letšatši la xaxwe ó le hlabišetša ba babe le ba boló; le pula ya xaxwe ó e nešetša baloki le bakxôpô.” (Mateo 5:45) Ge go tliwa tabeng ya go bontšha botho, Jehofa ga a bebe sefahlego.
6 Ka ge e le Mmopi, Jehofa ke mong wa selo se sengwe le se sengwe. Jehofa o re: “Phôôfôlô tšohle tša naxa ké tša-ka, le diruiwa tše di fulaxo dithabeng ka dikete. ’Nonyana tšohle dithabeng ke a di tseba, le diphedi tšohle tša lešôka ké tša-ka.” (Psalme 50:10, 11) Lega go le bjalo, ga a ute selo le ge e le sefe ka boithati. Ka baka la go fa kudu ga gagwe, o fepa dibopiwa tša gagwe ka moka. Mopsalme o boletše ka Jehofa gore: “O khupurolla ’atla sa xaxo, ’me ka moka tše di phelaxo O di horiša lethabô.”—Psalme 145:16.
7. Re ka ithuta’ng tseleng yeo Jehofa a swarago batho bašele le bahloki ka yona?
7 Jehofa o nea batho seo ba se nyakago—gaešita le batho bao ba sa mo tsebego ba e lego batho bašele go yena. Paulo le Baranaba ba ile ba gopotša barapedi ba diswantšho motseng wa Lisitara gore Jehofa “[ga] à . . . ka a lesa xo ithlatsêla ka xo re sétša ka dilô [tše] ntši, à re fa dipula dì e-tšwa lexodimong, à hoša dipelo tša rena ka dijô le ka thabô.” (Ditiro 14:17) Jehofa ke yo botho le yo a fago kudu, kudu-kudu go bao ba hlokago. (Doiteronomio 10:17, 18) Go na le mo gontši mo re ka ithutago gona go Jehofa tabeng ya go bontšha botho le go fa kudu—go ba ba amogelago baeng—go ba bangwe.
8. Jehofa o bontšhitše bjang go fa kudu ga gagwe tabeng ya go hlokomela dinyakwa tša rena tša moya?
8 Go tlaleletša go neeng ga Jehofa ka boati dinyakwa tša dilo tše di bonagalago tša dibopiwa tša gagwe, o hlokomela dinyakwa tša tšona ka tsela ya moya. Jehofa o gatile mogato ka tsela ya go hloka boithati kudu bakeng sa katlego ya rena ya moya, gaešita le pele ga ge le ge e le ofe wa rena a lemoga gore o boemong bja tlalelo bja moya. Re bala go Ba-Roma 5:8, 10 gore: “Modimo, leratô le a re ratilexo ka lôna, ó le bônaxatša ka xe Kriste a re hwêla rè sa le ba-dira-dibe. . . . Mola rè sa le manaba ra boêlanywa le Modimo ka xo hwa xa Morwa wa xaxwe.” Tokišetšo yeo e dira gore go kgonege gore batho ba sebe ba tsene tswalanong ya lethabo ya lapa le Tatago rena wa legodimong. (Ba-Roma 8:20, 21) Jehofa o kgonthišetša le gore re newa tlhahlo e swanetšego le taolo e le gore re ka atlega bophelong go sa šetšwe boemo bja rena bja sebe le go se phethagale.—Psalme 119:105; 2 Timotheo 3:16.
9, 10. (a) Ke ka baka la’ng re ka bolela gore Jehofa ke mong-gae yo a phethagetšego? (b) Barapedi ba therešo ba swanetše go ekiša Jehofa bjang tabeng ye?
9 Ka lebaka la se, re ka bolela gore Jehofa ruri ke mong-gae yo a phethagetšego ka ditsela tše dintši kudu. Ga a hlokomologe bahloki, ba kokobetšego le babotlana. O bontšha go kgahlegela e le ka kgonthe le go kgomega ka batho bašele, gaešita le manaba a gagwe gomme ga a nyake moputso le ge e le ofe wa dilo tše di bonagalago. Go se ka moka, na ga se mohlala o phagamego kudu wa mong-gae yo a phethagetšego?
10 Ka ge e le Modimo wa botho bjo bokaalo bjo lerato le yo a fago kudu, Jehofa o nyaka gore barapedi ba gagwe ba mo ekiše. Ka Beibeleng ka moka ga yona, re bona mehlala e kgethegilego kudu ya seka se sa botho. Encyclopaedia Judaica e hlalosa gore “Isiraeleng ya bogologolo, go amogela baeng e be e se feela taba ya mekgwa e mebotse, eupša e be e le mokgwa o swanetšego . . . Ditlwaelo tša Beibele tša go amogela mosepedi yo a lapilego le tša go amogela motho o šele ka ga motho e be e le motheo woo go wona go amogela baeng le dibopego ka moka tše di tswalanego le gona di ilego tša gola go ba tekanyetšo e hlompšhago kudu setšong sa ba-Juda.” Go e na le go ba seka se se hlaolago setšhaba le ge e le sefe se itšego goba sehlopha sa morafo, moya wa go amogela baeng e swanetše go ba seka se se hlaolago barapedi ka moka ba therešo ba Jehofa.
Go ba Mong-gae go Barongwa
11. Ke mohlala ofe o kgethegilego o bontšhago gore go amogela baeng go ile gwa tliša ditšhegofatšo tše di sa letelwago? (Bona le Genesi 19:1-3; Baahlodi 13:11-16.)
11 E nngwe ya dipego tše di tumilego kudu tša Beibele tša go bontšhwa ga moya wa go amogela baeng ke ya Aborahama le Sara ge ba be ba hlomile mošaša gare ga dihlare tše dikgolo tša Mamure kgaufsi le Heburone. (Genesi 18:1-10; 23:19) Ga go na pelaelo gore moapostola Paulo o be a naganne ka tiragalo ye ge a be a nea temošo ye: “Le se lebalê xo amoxêla baeng; xobane ka xo r’yalo xo na le ba ba amoxetšexo Barongwa xaxabô bà sa tsebe.” (Ba-Hebere 13:2) Go hlahloba pego ye go tla re thuša go bona gore go amogela baeng ga se feela taba ya tlwaelo goba go tswalelwa. Go e na le moo, ke seka sa go boifa Modimo seo se tlišago ditšhegofatšo tše di kgahlišago.
12. Aborahama o ile a bontšha bjang lerato la gagwe la go rata batho bašele?
12 Genesi 18:1, 2 e bontšha gore Aborahama o be a sa tsebe baeng e bile a sa ba letela, moo go ka thwego batho feela ba bararo ba iphetela. Go ya ka bahlalosi ba bangwe, tlwaelo yeo e bego e le gare ga batho ba ka Bohlabela e be e le gore mosepedi wa nageng e šele o be a e-na le tshwanelo ya go letela go amogelwa ka botho gaešita le ge a be a sa tsebe motho le ge e le ofe moo. Eupša Aborahama ga se a ka a letela gore batho bašele ba diriše tshwanelo ya bona; o ile a gata mogato pele. O ile “a akxofa” a ya go gahlanetša batho bašele ba, bao ba bego ba le kgojana le yena—se ka moka se direga “mosexare wa sekxalêla” gomme Aborahama a e-na le nywaga e 99! Na se ga se bontšhe lebaka leo ka lona Paulo a boletšego ka Aborahama e le mohlala wo re swanetšego go o ekiša? Seo ke se go amogela baeng go se bolelago, go rata batho bašele, go tshwenyega ka dinyakwa tša bona. Ke seka se se nepagetšego.
13. Ke ka baka la’ng Aborahama a ile “a khunama fase” go baeng?
13 Pego e re botša gape gore ka morago ga go gahlanetša batho bašele, Aborahama “a khunama fase.” Na o be a khunamela batho bašele ba phethagetšego? Ge e le gabotse, go khunama mo go dirilwego ke Aborahama e be e le tsela ya go dumediša moeng yo a hlomphegago goba motho wa maemo a phagamego, ga se gwa swanela go gakantšhwa le tiro ya borapedi yeo e dirwago go Modimo feela. (Bapiša le Ditiro 10:25, 26; Kutollo 19:10.) Ka go khunama e sego feela ka go inamiša hlogo eupša go “khunama fase,” Aborahama o ile a nea batho bašele ba kgodišo ya go ba ba bohlokwa. E be e le hlogo ya lapa le legolo le le atlegilego la bapatriareka, fela o ile a tšea batho bašele ba e le ba swanelwago ke kgodišo e kgolo kudu go feta yena. Se ke se se fapanego gakaakang le kgonono e tlwaelegilego ya batho bašele, e lego kgopolo ya leta o bone! Aborahama o bontšhitše e le ka kgonthe tlhaloso ya polelo e rego: “Le rakanê pele ka xo xodišana.”—Ba-Roma 12:10.
14. Ke boiteko bofe le boikgafo tšeo di bego di akaretšwa go bontšheng ga Aborahama moya wa go amogela baeng go batho bašele?
14 Pego ka moka e bontšha gore maikwelo a Aborahama e be e le a kgonthe. Dijo ka botšona e be e le tša maemo a godimo. Gaešita le ka lapeng le legolo leo le nago le diruiwa tše dintši, “namane e nanana e botse” ga se sejo sa letšatši le lengwe le le lengwe. Mabapi le ditlwaelo tše di atilego tša lefelo leo, Daily Bible Illustrations ya John Kitto e re: “Matsaka ga a ke a jewa ka ntle le menyanyeng e mengwe goba ge go tlile motho o šele; gomme ke feela ditiragalong tše bjalo moo nama e bego e jewa gaešita le ke beng ba mehlape e mentši.” Tlelaemete e borutho e be e sa dumelele sejo le ge e le sefe se se bolago gore se bolokwe, ka gona gore go lokišwe dijo tše di bjalo selo se sengwe le se sengwe se be se swanetše go dirwa ka nako yona yeo. Ga go makatše ge pegong ye e kopana, kgopolo ya “akxofa” goba ya “kxanyêla” e tšwelela ka makga a mararo, gomme Aborahama o ile a “hlaxanêla” e le ka kgonthe go lokiša dijo!—Genesi 18:6-8.
15. Pono e swanetšego ya ditokišetšo tša dilo tše di bonagalago tabeng ya go bontšha moya wa go amogela baeng ke efe, go etša ge e bontšhitšwe ke Aborahama?
15 Lega go le bjalo, morero ga se go fo tliša dijo tša moseo bakeng sa go kgahliša motho yo mongwe. Gaešita le ge Aborahama le Sara ba ile ba dira boiteko bjoo ka moka bakeng sa go lokiša le go tliša dijo, ela hloko kamoo Aborahama a ilego a di bolela ka gona pejana: “A xo tlišwê meetsana Le hlapê maoto, ’me Le khutsê moriting wa sehlare. Ke tlo tliša boxôbyana, Le lapološê dipelo tša lena, Le kxônê xo feta; ka xobane le aparetše ka xa mohlanka wa lena.” (Genesi 18:4, 5) “Boxôbyana” bjoo e ile ya ba monyanya wa namane e nonnego gotee le dikuku tša dikgokolo tša bupi bjo bo šitšwego gabotse, makhura le mafsi—e lego dijo tše di swanetšego kgoši. Thuto ke eng? Ge go bontšhwa moya wa go amogela baeng, selo sa bohlokwa goba seo se swanetšego go gatelelwa ga se kamoo dijo le dino e tlago go ba tša maemo ka gona goba boithabišo bjo bo tlago go dirwa, bjalo le bjalo. Go amogela baeng ga se gwa ithekga ka ge e ba motho a ka fihlelela dilo tše di bitšago kudu. Go e na le moo, go theilwe go kgomegeng e le ka kgonthe ka boiketlo bja ba bangwe le kganyogong ya go dira botse go ba bangwe go fihla moo motho a kgonago. Seema sa Beibele se re: “Xo ja morôxo rè ratana, xo phala mola xò hlabilwe kxomo e nonnexo rè hlôyana” gomme moo go letše senotlelo sa go amogela baeng ka potego.—Diema 15:17.
16. Aborahama o bontšhitše bjang tebogo ya go leboga dilo tša moya go seo a ilego a se direla baeng?
16 Lega go le bjalo, re swanetše go lemoga gore go be go bile go e-na le tlhaloso ya moya tiragalong ka moka. Aborahama o ile a lemoga ka tsela e itšego gore baeng ba e be e le batseta ba ba tšwago go Jehofa. Se se bontšhwa ke go bolela ga gagwe go bona ka mantšu a rego: “Morena, ge ke bone kgaugelo mahlong a gago, anke o se fete mohlanka wa gago.”a (Genesi 18:3, PK; bapiša le Ekisodo 33:20.) Aborahama ga se a ka a tseba e sa le pele ge e ba ba be ba mo swaretše molaetša goba ge e ba ba be ba iphetela. Go sa šetšwe seo, o be a leboga gore go be go phethagala morero wa Jehofa. Batho ba ba be ba swaregile thomong e itšego yeo e tšwago go Jehofa. Ge a be a ka dira se sengwe go tlaleletša go seo, o be a tla thaba. O ile a lemoga gore bahlanka ba Jehofa ba swanelwa ke tše kaone, gomme o be a ka nea tše kaone ka tlase ga maemo. Ka go dira bjalo go be go tla ba le tšhegofatšo ya moya, e ka ba ya gagwe goba ya motho yo mongwe. Go ya kamoo go bilego ka gona, Aborahama le Sara ba ile ba šegofatšwa kudu ka baka la go amogela ga bona baeng ga potego.—Genesi 18:9-15; 21:1, 2.
Batho ba ba Amogelago Baeng
17. Jehofa o be a nyaka’ng go ba-Isiraele mabapi le batho bašele le bahloki gare ga bona?
17 Mohlala o kgethegilego wa Aborahama o be o sa swanela go lebalwa ke setšhaba se se tšwilego go yena. Molao wo Jehofa a o neilego ba-Isiraele o be o akaretša ditokišetšo tša go bontšha moya wa go amogela baeng go batho bašele ba lego gare ga bona. “Moeng e a diiletšexo xo lena a dulê xo lena byalo ka motho wa xeno e a tswaletšwexo xaê. O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wôna; ka xobane le lena Le kile la ba badiiledi naxeng ya Egipita. Ké Nna Morêna Modimo wa lena.” (Lefitiko 19:34) Batho ba be ba swanetše go nea tlhokomelo e kgethegilego go bao ba nyakago thekgo ya dilo tše di bonagalago gomme ba se ke ba ba hlokomologa. Ge Jehofa a be a ba šegofaditše ka puno e ntši, ge ba be ba thabile meletlong ya bona, ge ba be ba khuditše mešomong ya bona nywageng ya Sabatha le ditiragalong tše dingwe, batho ba be ba swanetše go gopola bao ba hlokago—bahlologadi, ditšhiwana le badiiledi.—Doiteronomio 16:9-14; 24:19-21; 26:12, 13.
18. Go amogela baeng go bohlokwa bjang mabapi le go hwetša kamogelo le tšhegofatšo tša Jehofa?
18 Bohlokwa bja botho, go fa kudu le moya wa go amogela baeng go ba bangwe, kudu-kudu go bao ba hlokago bo ka bonwa tseleng yeo Jehofa a ilego a dirišana ka yona le ba-Isiraele ge ba be ba hlokomologa go bontšha dika tše. Jehofa o ile a bontšha gabotse gore botho le go fa kudu go batho bašele le bahloki di gare ga dilo tše di nyakegago gore batho ba gagwe ba amogele ditšhegofatšo tša gagwe tše di sa felego. (Psalme 82:2, 3; Jesaya 1:17; Jeremia 7:5-7; Hesekiele 22:7; Sakaria 7:9-11) Ge setšhaba se be se fišegela go phetha tše gotee le dilo tše dingwe tše di nyakegago, se be se atlega gomme se thabela boati bja dilo tše di bonagalago le tša moya. Ge se be se nwelela dikgahlegong tša sona tša boithati tša motho ka noši gomme se hlokomologa go bontšha dika tše tše botho go bahloki, se be se hwetša kgalemelo ya Jehofa gomme mafelelong go phethwa kahlolo e šoro go sona.—Doiteronomio 27:19; 28:15, 45.
19. Ke’ng seo re swanetšego go se ahla-ahla ka mo go tšwelago pele?
19 Ka gona, ke gabohlokwa gakaakang go rena gore re itlhahlobe gomme re bone ge e ba re fihlelela ditebelelo tša Jehofa tabeng ye! Se se bjalo kudu-kudu lehono ka baka la moya wa boithati le o aroganyago o lego lefaseng. Re ka bontšha bjang moya wa go amogela baeng wa Bokriste lefaseng le le aroganego? Yeo ke taba e ahla-ahlwago sehlogong se se latelago.
[Mongwalo wa tlase]
a Bakeng sa tlhaloso e tletšego ya taba ye, bona sehlogo se se rego, “Na go na le yo a Bonego Modimo?” ka go Morokami wa May 15, 1988, matlakala 21-3.
Na o a Gopola?
◻ Tlhaloso ya lentšu la Beibele leo le fetoletšwego e le “go amogela baeng” ke eng?
◻ Ke ka ditsela dife Jehofa e lego mohlala o phethagetšego go bontšheng moya wa go amogela baeng?
◻ Aborahama o ile a fihla bokgoleng bofe gore e be yo a amogelago baeng?
◻ Ke ka baka la’ng barapedi ka moka ba therešo ba swanetše go ‘latela mokgwa wa go amogela baeng’?