O ka Kaonefatša Bokgoni bja Gago bja go Gopola
JEHOFA MODIMO o bopile bjoko bja motho bo e-na le bokgoni bjo bo makatšago bja go gopola. O bo hlamile gore e be polokelo yeo go ntšhwago tsebišo go yona ka ntle le go lahlegelwa ke dilo tša bohlokwa tšeo di bolokilwego ka go yona. Tsela yeo bjoko bo hlamilwego ka yona e dumelelana le morero wa Modimo wa gore batho ba swanetše go phela ka mo go sa felego.—Ps. 139:14; Joh. 17:3.
Eupša o ka nagana gore bontši bja dilo tšeo o di tsenyago monaganong wa gago di a lebalega. Ga go bonagale di le gona ge o di nyaka. Ke eng seo o ka se dirago go kaonefatša bokgoni bja gago bja go gopola?
E-ba le Kgahlego
Kgahlego ke selo sa bohlokwa bakeng sa go kaonefatša bokgoni bja go gopola. Ge e ba re itlwaetša go ela hloko go kgahlegela batho le seo se diregago go re dikologa, monagano wa rena o a tutueletšega. Ka gona go tla ba bonolo go rena go arabela ka kgahlego e swanago ge re bala goba re e-kwa selo se sengwe sa bohlokwa bja ka mo go sa felego.
Ga se mo go sa tlwaelegago gore motho a be le bothata bja go gopola maina a batho. Lega go le bjalo, bjalo ka Bakriste re a tseba gore batho ba bohlokwa—Bakriste-gotee le rena, bao re ba neago bohlatse le ba bangwe bao re dirišanago le bona ge re dutše re phetha ditaba tša rena tša bohlokwa tša bophelo. Ke eng seo se ka re thušago go gopola maina ao re swanetšego go a gopola e le ka kgonthe? Moapostola Paulo o ile a lokeletša ka maina batho ba 26 ba bao ba bego ba le ka phuthegong yeo a ilego a e ngwalela. Kgahlego ya gagwe go bona e bontšhwa ke therešo ya gore o be a sa tsebe maina a bona feela, eupša o ile a bolela ka ditaba tše itšego tšeo di lego mabapi le bontši bja bona. (Ba-Roma 16:3-16) Balebeledi ba bangwe ba basepedi ba mehleng yeno ba Dihlatse tša Jehofa ba dira gabotse kudu tabeng ya go gopola maina, gaešita le ge ba e-ya diphuthegong ka go latelana beke e nngwe le e nngwe. Ke eng seo se ba thušago? Ba ka itlwaetša go diriša leina la motho ka makga a mmalwa ge ba bolela le yena la mathomo. Ba dira boiteko bja go tswalanya leina la motho le sefahlego sa gagwe. Go okeletša moo, ba fetša nako le batho ba fapa-fapanego bodireding bja tšhemo le ge ba le dijong gotee. Ge o kopana le motho, na o tla gopola leina la motho yoo? Thoma ka go ba le lebaka le lebotse la go gopola leina; ke moka o leke tše dingwe tša ditšhišinyo tšeo di lego ka mo godimo.
Go gopola seo o se balago le gona go bohlokwa. Ke eng seo se ka go thušago go kaonefatša go se? Kgahlego le kwešišo bobedi bja tšona di na le karolo. O swanetše go šetša ka mo go lekanego seo o se balago le gore o tsepamiše tlhokomelo ye e tletšego go sona. O ka se ke wa boloka tsebišo ge e ba monagano wa gago o lelera ge o dutše o leka go bala. Kwešišo e kaonefatšwa ge o tswalanya tsebišo le dilo tšeo o tlwaelanego le tšona goba le tsebo yeo o šetšego o na le yona. Ipotšiše: ‘Nka diriša bjang tsebišo ye bophelong bja-ka ka noši, gona neng? Nka e diriša bjang go thuša yo mongwe?’ Gape kwešišo e a kaonefala ge o bala dihlopha tša mantšu go e-na le go bala lentšu ka lentšu. O tla kwešiša dikgopolo gabonolo kudu gomme wa hlaola dikgopolo tša motheo, e le gore di gopolege gabonolo.
Diriša Nako go Boeletša
Ditsebi lefapheng la tša thuto di gatelela bohlokwa bja poeletšo. Nyakišišong e nngwe moprofesara wa kholetšheng o ile a bontšha gore motsotso o tee wo o dirišwago go boeletša kapejana o tla atiša tekanyo ya tsebišo yeo e bolokwago gabedi. Ka gona gatee-tee ka morago ga ge o feditše go bala—goba karolo e kgolo ya yona—boeletša dintlha tša motheo monaganong e le gore o di nweletše ka go tia monaganong wa gago. Nagana kamoo o ka hlalosago ka gona ka mantšu a gago ka noši dintlha le ge e le dife tše difsa tšeo o ithutilego tšona. Ka go ikgopotša gatee-tee ka morago ga ge o badile kgopolo e itšego, o tla katološa botelele bja nako yeo o ka swarago ntlha yeo ka yona.
Ke moka matšatšing a sego kae a latelago, tsoma sebaka sa go boeletša seo o se badilego ka go abelana tsebišo le motho yo mongwe. O ka abelana le setho sa lapa, motho yo mongwe ka phuthegong, mošomi-gotee le wena, yo o tsenago le yena sekolo, moagišani goba motho yo o kopanago le yena bodireding bja tšhemo. Leka gore o se ke wa boeletša dintlha tše dikgolo feela eupša le mabaka a Mangwalo ao a sepedišanago le tšona. Go dira se go tla go hola, gwa thuša go lokiša dilo tša bohlokwa mogopolong wa gago; gomme se tla hola le ba bangwe.
Naganišiša ka Dilo tša Bohlokwa
Go tlaleletša tabeng ya go boeletša seo o se badilego le go botša ba bangwe ka sona, o tla hwetša gore go naganišiša ka dilo tša bohlokwa tšeo di ithutilwego go a hola. Bangwadi ba Beibele Asafa le Dafida ba dirile seo. Asafa o itše: “Ke xopola ’tirô tša Morêna. Ruri ‘ke xopola mehlôlô y’axo ya boxolo-xolo. Ke êlêlwa ditirô tša xaxo ka moka; ke akanya tše Wêna O di dirilexo.” (Ps. 77:11, 12) Dafida o ile a ngwala se swanago ka gore: “Ke eleletša tša mehla ya kxalê; ke êlêlwa tšohle O kilexo wa di dira.” (Ps. 63:6; 143:5) Na o dira seo?
Go nagana mo go bjalo mo go tseneletšego le mo go tsepamišitšwego mo o naganišišago ka ditiro tša Jehofa, dika tša gagwe le dipolelo tša thato ya gagwe go dira se se fetago go go thuša go boloka dintlha tša bohlokwa. Ge o itlwaetša go nagana ka tsela yeo, go gatiša dilo tša bohlokwa e le ka kgonthe pelong ya gago. Go tla bopa mohuta wa motho yo o lego yena ka gare. Dilo tšeo di dirwago gore di gopolwe e tla ba dikgopolo tša gago tša ka gare-gare.—Ps. 119:16.
Karolo e Kgathwago ke Moya wa Modimo
Ge re nyaka go gopola ditherešo tšeo di lego mabapi le ditiro tša Jehofa le dilo tšeo di boletšwego ke Jesu Kriste, ga se ra tlogelwa re nnoši. Bošegong bja pele ga lehu la gagwe, Jesu o boditše balatedi ba gagwe gore: “Ditaba tšé ke Le boditše kè dutše le lena. Yêna Molwedi Môya-mokxêthwa, wo Tate a tl’o xo o roma ka Leina la-ka, o tlo Le ruta tšohle, o tlo Le xakolla tšohle tše ke Le boditšexo tšôna.” (Joh. 14:25, 26) Mateo le Johane ba be ba le gare ga bao ba bego ba le gona. Na moya o mokgethwa o ile wa itlhatsela e le mothuši yo bjalo go bona? Ee, ruri go bjalo! Mo e ka bago nywaga e seswai ka morago Mateo o ile a fetša go ngwala pego ya mathomo e nago le ditaba ka botlalo ya bophelo bja Kriste, go akaretša le dilo tše di gopolegago tša bohlokwa kudu bjalo ka Thero ya Thabeng le pontšho e feletšego ya go ba gona ga Kriste le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo. Nywaga e 65 ka morago ga lehu la Jesu, moapostola Johane o ile a ngwala Ebangedi ya gagwe e akaretšago ditaba ka botlalo tša seo Jesu a se boletšego bošegong bja mafelelo bjoo baapostola ba ilego ba ba le Morena pele a neela bophelo bja gagwe. Ga go pelaelo gore bobedi Mateo le Johane ba be ba gopola gabotse dilo tšeo Jesu a ilego a bolela ka tšona le go di dira ge ba be ba e-na le yena, eupša moya o mokgethwa o kgathile tema e kgolo go kgonthiša gore ga ba lebale ditaba tša bohlokwa tšeo Jehofa a ilego a di nyaka ka Lentšung la gagwe le le ngwadilwego.
Na moya o mokgethwa o dira e le mothuši go bahlanka ba Modimo lehono? Ruri go bjalo! Ee, moya o mokgethwa ga o tsenye menaganong ya rena dilo tšeo re sa ka go ra ithuta tšona le ka mohla, eupša o šoma e le mothuši go re gopotša dilo tša bohlokwa tšeo re ithutilego tšona nakong e fetilego. (Luka 11:13; 1 Joh. 5:14) Ka gona, ge go nyakega, matla a rena a go nagana a tutueletšwa go “xopola mantšu a a boletšwego ke baporofeta ba bakgethwa, le taelo ya Morêna Mophološi.”—2 Pet. 3:1, 2.
‘O se ke wa Lebala’
Jehofa o ile a lemoša Isiraele leboelela ka gore: ‘O se ke wa lebala.’ E be e se gore o be a letetše gore ba gopole selo se sengwe le se sengwe ka mo go feletšego. Eupša ba be ba sa swanela go swarega kudu ka dikgahlego tša bona mo e lego gore ba palelwa ke go gopola ditirišano tša Jehofa. Ba be ba swanetše go boloka megopolo ya bona ya go ba lopolla ga Jehofa e phela ge morongwa wa gagwe a be a bolaya maitšibolo ka moka a Egipita, gotee le ge Jehofa a be a bula Lewatle le Lehwibidu gomme ka morago a le tswalela, la kgama Farao le madira a gagwe ka meetse. Ba-Isiraele ba be ba swanetše go gopola gore Modimo o ba neile Molao wa gagwe Thabeng ya Sinai le gore o ile a ba eta pele lešokeng go ba go fihla ba tsena Nageng ya Kholofetšo. Ba be ba sa swanela go lebala ka kwešišo ya gore megopolo ya dilo tše e be e swanetše go tšwela pele e e-na le mafelelo a tseneletšego a kgonthe maphelong a bona a letšatši le letšatši.—Doit. 4:9, 10; 8:10-18; Ek. 12:24-27; Ps. 136:15.
Le rena re swanetše go ela hloko gore re se lebale. Ge re dutše re lebeletšana le dikgateletšo tša bophelo, re swanetše go gopola Jehofa, re dula re gopola mohuta wa Modimo yo e lego yena le lerato leo a le bontšhitšego ka go neela Morwa wa gagwe yo a lokišeditšego topollo bakeng sa dibe tša rena e le gore re ka ba le bophelo bjo bo phethagetšego ka mo go sa felego. (Ps. 103:2, 8; 106:7, 13; Joh. 3:16; Ba-Roma 6:23) Go bala Beibele ka mehla le go ba le karolo ka mafolofolo dibokeng tša phuthego le bodireding bja tšhemo go tla boloka ditherešo tše tša bohlokwa di phela go rena.
Ge re swanetše go dira diphetho tše dikgolo go ba tše dinyenyane, gopola ditherešo tšeo tše bohlokwa gomme o di dumelele gore di tutuetše tsela ya gago ya go nagana. O se ke wa lebala. Lebelela go Jehofa bakeng sa tlhahlo. Go e na le go fo lebelela ditaba go ya ka pono ya nama goba go bota maikwelo a pelo e sa phethagalago, ipotšiše gore, ‘Ke keletšo goba melao efe ya motheo yeo e tšwago Lentšung la Modimo yeo e swanetšego go tutuetša phetho ya-ka?’ (Die. 3:5-7; 28:26) O ka se ke wa gopola dilo tšeo le ka mohla o sa kago wa di bala goba wa di kwa. Eupša ge o dutše o gola tsebong e nepagetšego le ka lerato la go rata Jehofa, polokelo ya tsebo yeo Moya wa Modimo o tlago go go thuša gore o e gopole e tla oketšega, gomme lerato la gago le le golago la go rata Jehofa le tla go tutueletša go dira ka go dumelelana le yona.