Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

◼ Na mantšu a Jesu go Mateo 11:24 a bolela gore bao Jehofa a ba fedišitšego ka mollo kua Sodoma le Gomora ba tla tsošwa?

Ge re be re araba potšišo ye ka kelohloko nywageng ka moka, re boletše ka mantšu a Jesu go Mateo 10:14, 15; 11:20-24 le Luka 10:13-15. Tlhahlobo ya morago bjale ya se e bontšha gore ditemana tše ga se tša swanela go tšewa e le ditaba tša mabapi le bokamoso bja batho ba Sodoma le Gomora. Pele ga ge re hlahloba ditlhaloso tše dingwe tša Beibele mabapi le batho ba ba bolailwego metseng yeo, anke re hlahlobe seo Jesu a se boletšego.

Ge a be a le Galilea, Jesu “[o ile] a thoma xo kxalema metse yeo a dirilexo ditiro tše ntši tše matla mo xo yôna, ka xobane e sa ka ya sokoloxa.” O boletše ka e meraro: “Joo Koratsima joo! Joo Betsaida joo! Medirô e matla e dirilwexo mo xo lena xe e ka be e dirilwe motseng wa Tiro le Sidone, e ka be e sokoloxile kxalê, . . . tša Tiro le Sidone mohla wa kahlolô e tlo ba tše kaone xo tša lena. Le wene Kaperenaume, O phaxamišitšwe wa xóma ka lexodimo; ’me O tlo theošetšwa kwa bo-dula-bahu; xobane ditirô tše matla tše di dirilwexo xo wene, xe e ka be di dirilwe motseng wa Sodoma, o ka be o sa le xôna le lehono. . . . Tša naxa ya Sodoma mohla wa kahlolô e tlo ba tše kaone xo tša lena.” (Mateo 11:20-24) Jesu o boletše mantšu a swanago ge a be a roma barutiwa ba 12 go ya go bolela le ka morago ge a be a roma ba 70.—Mateo 10:14, 15; Luka 10:13-15.

Pele ga 1964, re be re dumela gore ditemana tše di bolela gore batho ba Koratsima, Betsaida le ba Kaperenaume ba be ba swanetšwe ke tshenyo ya ka mo go sa felego. Lega go le bjalo, dihlogo tša Watchtower ka 1964 le 1965 di bontšhitše gabotse gore bohle ba ba lego Hades goba Sheol (lebitla la batho le le tlwaetšwego) ba tla tsoga gomme ka morago ga moo ba tla ‘ahlolwa go ya ka mediro ya bona.’—Kutollo 20:13.

Dihlogo tšeo le gona di neile mabaka ka gore: Mateo 11:23 le Luka 10:15 di bolela gore Kaperenaume e be e ka se phagamišetšwe legodimong eupja e be e tla ‘theošetšwa Bo-dula-bahu,’ e lego seo bonyenyane se neago kgopolo ya go fedišwa ga batho ba motse woo. Temaneng yona yeo Jesu o boletše ka Tiro le Sidone tša bogologolo. Go ya ka Hesekiele 32:21, 30, batho ba Sidone bao ba bego ba bolailwe ke Modimo ba ile ba ya bo-dula-bahu. (Jesaya 23:1-9, 14-18; Hesekiele 27:2-8) Ka ge Jesu a swantšhitše Tiro le Sidone le Sodoma, seo se ile sa bontšha gore batho ba Sodoma le bona ba be ba le bodula-bahu.

Lega go le bjalo, go hlahlobja gape ga Mateo 11:20-24 go rotošitše potšišo ya ge e ba Jesu moo a be a bolela ka kahlolo ya ka mo go sa felego le tsogo. Ntlha ya gagwe e be e le kamoo batho ba Koratsima, Betsaida le Kaperenaume ba bego ba sa arabele ka gona, le kamoo mo gongwe ba ka se kego ba fetoga gaešita le Letšatšing la Kahlolo. Go bolela gore go tla ba “kaone” bakeng sa Tiro le Sidone le bakeng sa Sodoma le Gomora “mohla wa kahlolô” e be e le mohuta o itšego wa pheteletšo (go feteletša e le go gatelela ntlha) yeo Jesu a bego a se a e rerela gore e tšwewe e le bjalo, go fo swana le dipheteletšo tše dingwe tšeo di neago kgopolo e botse tšeo a di dirišitšego. Ka mohlala:

“Go bonolo gore legodimo le lefase di fete go e na le gore karolwana e tee ya lengwalo la Molao e se ke ya phethega.” “Lexodimo le lefase di tlo feta; xomme dipolêlô tša-ka di ka se kê tša feta.” (Luka 16:17, NW; Lu 21:33; Mateo 5:18; bapiša le Ba-Hebere 1:10-12.) Re a tseba gore magodimo le lefase tša kgonthe di ka se ke tša feta le ka mohla. (Psalme 78:69; 104:5; Mmoledi 1:4) Jesu le gona o itše: “Mohumi, xo tsêna mmušong wa Modimo, xo kaone xe kxomo e re ke tsêna ka lešobana la thšwana.” (Mareka 10:25) Ka ntle le pelaelo, Jesu o be a sa bolele gore ga go na mohumi yo le ka mohla a bego a ka fetoga morutiwa; ba bangwe lekgolong la pele la nywaga ba ile ba fetoga Bakriste ba tloditšwego. (1 Timotheo 6:17-19) Go diriša ga Jesu pheteletšo e be e le go gatelela kamoo go lego thata ka gona gore mohumi a bee Modimo pele ga lehumo la dilo tše di bonagalago le boiketlo.—Luka 12:15-21.

Ka gona, go bolela ga Jesu gore ‘go tla ba kaone bakeng sa Tiro goba Sodoma Letšatšing ka Kahlolo’ ge e le gabotse go be go sa bolele gore batho bao ba tla ba gona Letšatšing la Kahlolo. A ka ba a be a fo gatelela kamoo ba bantši kua Koratsima, Betsaida le Kaperenaume ba bego ba sa arabele ka gona e bile e le ba nago le molato. Re re ba bantši ka gobane ba bangwe kua Kaperenaume ba ile ba tloga ba amogela Kriste. (Mareka 1:29-31; Luka 4:38, 39) Lega go le bjalo, ka kakaretšo metse yeo e mo ganne. Ba bangwe ba badudi ba yona, go etša ba-mangwalo le Bafarisei, mo gongwe ba ka ba ba bile ba dirile sebe malebana le moya o mokgethwa, e lego seo go sa kgonegego go se lebalelwa gaešita le ‘tshepedišong ya dilo yeo e tlago.’ Batho ba bjalo ba ya Gehenna.—Mateo 12:31, 32; 23:33, NW.

Ka ntle ga mantšu a Jesu mabapi le ntlha ye, Hesekiele 32:21, 30 e re botša gore baheitene ba Tiro le Sidone ya bogologolo ba Bodula-bahu; ka gona ba letetše tsogo. Ka gona, go thwe’ng ka badudi ba “Sodoma mohla wa kahlolô”? Therešo ya gore Jesu o swantšhitše Sidone le Sodoma ga e tšweletše ditebelelo tša bokamoso tša batho bao ba babe bao Modimo a ba fedišitšego ka tshebela le mollo. Eupja anke re bone se sengwe gape seo Beibele e se bolelago mabapi le taba ye.

E nngwe ya ditlhaloso tšeo di lebanyago kudu e go Juda 7. Juda o boletše feela ka (1) ba-Isiraele ba ba fedišitšwego ka baka la go hloka tumelo, le (2) barongwa bao ba dirilego sebe gomme ba ‘tlemilwe ka ditlemo tša ka mo go sa felego bakeng sa kahlolo ya letšatši le legolo.’ Ka morago Juda o ile a ngwala ka gore: “Le Sodoma le Gomora . . . [di] beetšwe xo swanthšetša batho kôtlô ya mollô o sa timexo.” Temana ye e lebišitšwe go metse ka noši yeo e sentšwego ka mo go sa felego, e sego batho. Lega go le bjalo, ka baka la Juda 5 le 6, go bonala batho ba bantši ba tla dumela gore Juda temana 7 e bolela kahlolo ya go ahlola batho. (Ka mo go swanago, Mateo 11:20-24 e tla kwešišwa e le yeo e ntšhago batho diphošo, e sego mafsika goba meago.) Ka kwešišo ye, Juda 7 e tla bolela gore batho ba babe ba Sodoma le Gomora ba ile ba ahlolwa gomme ba fedišwa ka mo go sa felego.a

Ge re lebelela mafelong a mangwe, re hwetša e le mo go swanetšego go elwa hloko gore ka makga a fetago le tee, Beibele e kgokaganya Meetse-fula le Sodoma le Gomora. Ka mokgwa ofe?

Ge a be a botšišwa mabapi le “bofêlô bya mabaka ano” Jesu o boleletše pele “bofêlô” bjo bo tlago le ‘masetla-pelo a magolo a sešogo a bonwa go tloga mola lefase le thoma go ba gona.’ (Mateo 24:3, 14, 21) O tšwetše pele a bolela ka ‘mehla ya Noage’ le se se “dirilwexo mehleng ya Loto” e le mehlala ya batho ba ba sa kago ba ela hloko temošo mabapi le tshenyego e tlago. Jesu o okeditše ka gore: “Le ka ’tšatši le Morwa-motho a tl’o xo utoloxa ka lôna, xo tlo ba byalo.” (Luka 17:26-30; bapiša le Mateo 24:36-39.) Na Jesu o be a swantšha feela boemo goba na mantšu ao a dikologilego taba ye moo a dirišitšego mehlala ye a nea kgopolo ya gore dikahlolo tša ka mo go sa felego di a akaretšwa?

Ka morago, Petro o ile a ngwala ka dikahlolo tša Modimo le go otla ga Gagwe bao ba swanelwago ke go otlwa. Ka morago Petro o ile a diriša mehlala e meraro: Barongwa bao ba dirilego dibe, lefase la bogologolo la mehleng ya Noage le bao ba bolailwego Sodoma le Gomora. Ba ba mafelelo Petro o itše ‘ba beetše batho bao ba sa ratego Modimo mohlala wa dilo tšeo di sa tlago.’ (2 Petro 2:4-9) Ka morago ga moo o ile a bapiša tshenyego yeo e wetšego batho Meetse-fuleng le ‘letšatši leo le tlago la kahlolo le la tshenyego ya batho bao ba sa ratego Modimo.’ Seo se tla pele ga magodimo a mafsa ao a holofeditšwego le lefase le lefsa.—2 Petro 3:5-13.

Ka mo go swanago, mafelelong a tshepedišo ya mehleng yeno e mpe, na bao Modimo a ba fedišago ba tla ba ba hweditše kahlolo ya mafelelo? Seo ke se se šupjago ke 2 Ba-Thesalonika 1:6-9: “Se se loketšexo Modimo ké xe ba ba Le hlokofatšaxo a tlo ba bušetša thlokofatšô. ’Me lena ba le hlokofatšwaxo le rena ó tlo re lapološa mohla wa kutollô ya Morêna Jesu xe a e-tšwa lexodimong à na le Barongwa ba xaxwe ba matla. Ba ba sa tsebexo Modimo, le ba ba sa kwexo Ebangedi ya Mong wa rena Jesu Kriste, ó tlo ba lefetša ka dikxabo tša mollô. Bôná-bao, kôtlô e tl’o xo ba wêla ké thsenyêxô ye e sa felexo, ké xo tlo senyêxêla kxolê le sefahloxô sa Morêna, kxolê le letaxô la matla a xaxwe.”

Go na le go swana mo go kgahlišago ga go rulaganywa ga mantšu magareng ga tlhaloso ye le seo Juda a boletšego gore se diregile tabeng ya Sodoma. Go feta moo, Mateo 25:31-46, NW le Kutollo 19:11-21 di bontšha gore “dipudi” tšeo di tlago go fedišwa ntweng e tlago ya Modimo di tla ‘fedišwa ka mo go sa felego’ “bodibeng bya mollô” bjo bo swantšhetšago go fedišwa ga ka mo go sa felego.b—Kutollo 20:10, 14.

Ka gona, go oketša go seo Juda 7 e se bolelago, Beibele e diriša Sodoma le Gomora le Meetse-fula e le mehlala bakeng sa go fedišwa ka go senywa ga tshepedišo e mpe ya mehleng yeno. Ka gona, go molaleng gore bao Modimo a ba fedišitšego dikahlolong tšeo tša nako e fetilego ba ile ba fedišwa ka mo go feletšego. Ge e le gabotse, o mongwe le o mongwe wa rena a ka kgonthišetša seo ka go ipontšha a botegela Jehofa mo nakong ye. Ka tsela yeo re tla swanelegela go phela lefaseng le lefsa go tla go bona bao a ba tsošago le bao a sa ba tsošego. Re a tseba gore dikahlolo tša gagwe ke tšeo di phethegilego. Elihu o re kgonthišeditše ka gore: “Ka kxonthe, Modimo x’a šaetše; Yo-matla-ohle xa a hlaole kahlolong.”—Jobo 34:10, 12.

[Mengwalo ya tlase]