ONTHELE YOKULILONGESWA 37
OTYIIMBO 118 “Tuavele Vali Ekolelo”
Omukanda Utwavela Ondundo Tukoleleye Atee Konthyulilo
“Onthwe tukakatela monthumbi atee konthyulilo, onthumbi twakala-le nayo ponthyimbi.” — HEMB. 3:14.
ETYI MATYIPOPIWA-MO
Mamupopiwa etyi tulilongesila komukanda ova Hembeleu matyitukwatesako twahayeke-po Huku tukoleleye atee konthyulilo youye ou.
1-2. (a) Oñgeni Ovakwa-Kilisitu ankho vekahi mo Sundeya pweetyi Paulu ahoneka omukanda ova Hembeleu? (b) Oityi tutila omukanda oo ankho weya umwe momuvo watyo?
OVAKWA-KILISITU ova Hembeleu vakala mo Selusalei no mo Sundeya, konyima yononkhia mba Sesusi, vakalele umwe omanima tyikondya vala novitateka ovinyingi. Etyi kwaonganekwa ewaneno Liovakwa-Kilisitu, kapakalele-ale ehimbwe avahimbika okuhukaiswa otyipuka otyinene. (Ovil. 8:1) Etyi palamba omanima 20, ovipuka motyilongo avileme, amukala ondyala, novalongwa va Kilisitu avahuka-huka. (Ovil. 11:27-30) Mahi tyina tyiti mono 61 omu, Ovakwa-Kilisitu avafimi-po kapii. Pomuvo watyo opo, opo vatambula omukanda watunda komutumwa Paulu, omukanda weile umwe momuvo watyo.
2 Omukanda ova Hembeleu weile umwe momuvo watyo mokonda Ovakwa-Kilisitu ankho vahula okuti nkhele vafima-po, mahi ankho kamatyiende-ko-ale ehimbwe. Ovipuka Paulu apopile vievekwatesileko vetyivile okukoleleya mokonda ankho vehungi mononkhumbi, otyilongo tyavo matyihanywa-po. Ankho pahe kwakamba vala kapii opo etyi tyapopile Sesusi tyimoneke, tyo Selusalei okuhanywa-po. (Luka 21:20) Tyilinge Paulu, tyilinge Ovakwa-Kilisitu ovakwavo mo Sundeya, nawike ankho utyii umwe nawa-nawa, onthiki o Selusalei maihanywa-po. Mahi momuvo wakamba-ko, Ovakwa-Kilisitu ankho vena okulilonga okupameka onthumbi yavo mu Huku, nokukoleleya. — Hemb. 10:25; 12:1, 2.
3. Oityi tutila noonthwe hono tuna okusuka unene neetyi tyapopia ova Hembeleu?
3 Noonthwe hono, tuhungi mononkhumbi mbumwe ononene, ononene vali kwoombu mbakondyele Novakwa-Kilisitu ova Hembeleu. (Mat. 24:21; Ehol. 16:14, 16) Pahe matutale onondunge mbumwe onongwa Siovaa apele Ovakwa-Kilisitu ovo, neetyi onthwe tupondola okukopa-mo.
“TUTUTUMBEI TULINGE VIOUKULU”
4. Ovitateka patyi Ovakwa-Kilisitu ova Sundaa vakondyele navio? (Tala olutalatu.)
4 Ova Sundaa vokwali ovalongwa va Kilisitu, vayekele-po ovipuka ovinene. Kohale ova Sundaa ankho ovanthu-ale vakoywa na Siovaa. Mo Selusalei ankho omombala yatyo yo Nohamba Huku apaka-ko, tupu ankho omo mukala ondywo Huku afendelwa. Ova Sundaa aveho ankho vahanda okufenda Huku, valandula ovitumino vya Mwisesi, novitumino vapopilwa nomalombe omomakapela avo. Ovipuka viatyo ovio ankho valongeswa, viyemba kweetyi valia, no kokupita ekwendye, neetyi vena okulienda naava veheva Sundaa. Mahi etyi Sesusi aipawa, Siovaa pahe ankho ketavela vali ovilikutila viova Sundaa. Otyipuka otyo ankho matyilemena unene Ovakwa-Kilisitu ova Sundaa vetyiliya okulandula ovitumino vya Mwisesi. (Hemb. 10:1, 4, 10) Naava umwe ankho vekula-le motyili ngomutumwa Petulu, ovipuka viatyo ovio viapiluluka vievelemenene umwe. (Ovil. 10:9-14; Ngal. 2:11-14) Mokonda pahe ovalongwa va Kilisitu kavalingi vali evi vilinga vakwavo, omalombe omomakapela ova Sundaa aahimbika okuvehukaisa.
Ovakwa-Kilisitu ankho vena okukakatela motyili avaanye ondongeso yomatutu ituka vala komakapela ova Sundaa. (Tala opalangalafu 4-5)
5. O kovanthu patyi Ovakwa-Kilisitu ankho vena okulunguka?
5 Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu vahukaisilwe kuvali. Vamwe ankho vevehukaisa omalombe elongeso liova Sundaa, veveti vatyindamena elongeso liova Sundaa. Ovakwavo ovava ankho veliti Ovakwa-Kilisitu, veveti vena okulandula oviso ovinyingi viapopiwa movitumino vya Mwisesi. Mokutala ankho vasoka ngootyo opo vahahukaiswe vali. (Ngal. 6:12) Oityi ankho matyipe ononkhono Ovakwa-Kilisitu vakakatele motyili?
6. Paulu wapele ondundo vakwavo valinge-tyi? (Ova Hembeleu 5:14–6:1)
6 Omukanda Paulu ahonekelele Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, wevepele ondundo vaheyulule umwe nawa pokulilongesa Ondaka ya Huku. (Tanga Ova Hembeleu 5:14–6:1.) Paulu wapopile Ovihonekwa vyo Hembeleu akwateseko vakwavo vanoñgonoke okuti omu Ovakwa-Kilisitu vafendela Huku, tyalamba-po tyokulandula oviso vyo va Sundaa.a Paulu ankho utyii okuti okunoñgonoka nawa otyili, okutyiheyulula umwe nawa, matyikwatesako Ovakwa-Kilisitu ovo okunoñgonoka umwe nawa omalongeso omatutu, avahayapulwa motyili.
7. Ovitateka patyi tuli nokukondya navio hono?
7 Noonthwe hono tukahi Ngovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, ovanthu vetupopia ovipuka ovinyingi viehelikwatele neetyi Siovaa ati otyo tyaviuka. Ovanthu vetupopia omapita mokonda yeetyi tulandula etyi tyipopia Ombimbiliya tyiyemba kwaava vena okulala kumwe. Omu ovanthu vouye vasokela ovipuka nii vala katyilii-ale neetyi Siovaa asoka. (Omih. 17:15) Mahi onthwe tututumba umwe tulilonge okukungunyika ovipuka, nokwaanya evi vipopia ava vetuyele vahanda vala okutusoyesa, nokutuyapula motyili. — Hemb. 13:9.
8. Oityi tuna okulinga tukule motyili?
8 Noonthwe tuna umwe okusuka natyo etyi Paulu apopilile Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, tyokututumba tukule motyili. Opo tutyivile tuna okukala nenoñgonoko liaya kohi liotyili, nokusoka ngeetyi Siovaa asoka. Otyo katyitalama tyitwalako umwe na tyina omunthu elipakula-le, ambatisalwa. Tyilinge tweya-le motyili kohale, tyilinge tweya-mo vala pahetyino, atuho tuna okutanga Ombimbiliya ononthiki mbatyo ambuho, nokulilongesa-yo. (Ovii. 1:2) Okulilongesa apeho Ombimbiliya, matyitukwatesako atutyivili okupameka onthumbi yetu, otyipuka Paulu apopia unene momukanda ova Hembeleu. — Hemb. 11:1, 6.
“TUYUMBEI-KO ONTHUMBI TUHUPISE OMIENYO VIETU”
9. Oityi tutila onthumbi oyo ankho maihupisa Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu?
9 Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu ankho vesukisa okupameka onthumbi yavo opo vahupe mononkhumbi ankho mambuvetumbukila. (Hemb. 10:37-39) Sesusi walondolele ovalongwa vae eveti tyina mwamatale ovita vieliseta no Selusalei, onwe tundei-mo kahatekei no konomphunda. Otyipuka otyo apopile ankho opala umwe Ovakwa-Kilisitu aveho, tyilinge ava vakala mepunda-umbo, tyilinge ava vakala kondye yepunda-umbo. (Luka 21:20-24) Ovanthu vokukala kondye yepunda-umbo ankho vapondola okuti tyina ovita viameya, avati tukahateke nomepunda-umbo mokonda lili mokati kotyimato tyapama. Okukahateka no konomphunda ngoti ankho katyaviukile, otyo ankho tyesukisila umwe okuyumba-ko onthumbi.
10. Oityi Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu ankho vesukisila okuyumba onthumbi mwaava vevelulika? (Ova Hembeleu 13:17)
10 Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, tupu ankho vena okuyumba onthumbi mwaava Sesusi apa otyilinga tyokululika ewaneno. Ovakulu ovo vokululika ewaneno, mokutala vapopilile umwe ewaneno momuvo watyo etyi vena okulinga valandule etyi tyapopile Sesusi, avetyilingila umwe momululi. (Tanga Ova Hembeleu 13:17.) Ondaka yo Ngeleku yapopiwa momukanda Ova Hembeleu 13:17 yatiwa “tavelei” ipopia omunthu utavela kwou umululika mokonda umuyumba onthumbi. Hakutavela vala komunthu mokonda oe wapewa otyilinga tyokumululika. Naina, Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu ankho vesukisa-le okuyumba onthumbi mwaava vevelulika pweetyi ononkhumbi ombo mbeheneye. Ine momuvo ankho vena ombembwa vetavelele kwaava vevelulika, opo tyevepepukilile vali okutavela pweetyi pahe ovipuka vialema.
11. Omokonda yatyi twesukisila okupameka onthumbi yetu hono?
11 Noonthwe hono tusukisa umwe onthumbi ngei yali na ava vokwatambulile omukanda wa Paulu. Hono tuli mouye umwe ovanthu ovanyingi vehetavela-le etyi Ombimbiliya itupopila tyitulondola okuti tuli konthyulilo youye, vamwe atee vetulinga omukwele. (2 Pet. 3:3, 4) Namphila Ombimbiliya ipopia ovipuka ovinyingi mavimoneka mononkhumbi ononene, mahi nkhele pena ovipuka ovinyingi twehei. Twesukisa okuyumba-ko onthumbi okuti onthyulilo youye maiya umwe momuvo Siovaa anaka, ngwe kametuyeke-ale. — Hamb. 2:3.
12. Oityi matyiketuhupisa mononkhumbi ononene?
12 Noonthwe tuna okuyumba vali unene onthumbi mwaava Siovaa apa otyilinga tyokutululika hono, “omupika omukwatyili, walunguka.” (Mat. 24:45) Tyina ononkhumbi ononene mbamahimbika tyipondola matukapopilwa evi tuna okulinga tuhupe, ngeetyi tyalingilwe Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu pweetyi ova Loma veya okulwisa epunda-umbo lyo Selusalei. O pehepano tuna okupameka onthumbi yetu mwaava valulika eongano lya Siovaa pano pohi, nokutavela etyi vetupopila. Ine pehepano tyitupona okutavela etyi vetupopila, opo no mononkhumbi ononene vala kamatuketyivila-le.
13. Oityi tutila onondaka mbuli m’Ova Hembeleu 13:5 ankho mbeya umwe momuvo watyo?
13 Pweetyi Ovakwa-Kilisitu veli nokukevela etyi matyilekesa okuti pahe mepunda-umbo vapondola okutaula-mo, tupu ankho vesukisa okwehelipakela ovipuka ovinyingi, nokuliyunga kokukala ovanthu ‘vehole onombongo.’ (Tanga Ova Hembeleu 13:5.) Vamwe pena-le omuvo vakondyele nondyala noluhepo. (Hemb. 10:32-34) Namphila ankho veli umwe nokukoleleya opo vaamene oviwa ovipe, mahi vamwe velipakele mokwovola omalumono mokwasoka okuti hamwe omo mavahupila. Mahi onombongo ankho hambo-ko mambuveamena kehanyauno maliya. (Tia. 5:3) Vokuhole omalumono nkhele ankho ovo vali matyilemena okutaula mepunda-umbo, avasi-po omaumbo avo nomalumono avo.
14. Okuyumba-ko onthumbi matyitutwala kokutala ñgeni omalumono?
14 Ine tuyumba-ko umwe onthumbi okuti tyili-tyili onthyulilo youye uno ili popepi, kamatutavela olusoko lwokulipakela olumono. Mononkhumbi ononene, ovanthu “opalata yavo mavekeiyumbahi momatapalo” mokonda maveketyimona umwe okuti, “opalata yavo kaikeveyovola nii oolu yavo monthiki yonyengo ya Siovaa.” (Isek. 7:19) Twehelipakei mokuliovolela onombongo, mahi tulingei evi mavitukwatesako okulitekula nokutekula vomeumbo lietu, tupu atutyivili okulingila Siovaa. Otyo tyati umwe nokuliyunga twehelipake vala monongele naapa tyihesukisile-ale, nokuliyunga kokusuka vala nokuyunga olumono tuna-lo. Tuna umwe okulunguka opo twahaike vala omutima molumono tuna-lo. (Mat. 6:19, 24) Ine katulunguka, momuvo tuli nokukevela onthyulilo youye, onthumbi yetu ipondola okutenda mokonda yolumono tuna-lo novipuka ovikwavo vali.
“MUNA UMWE OKUKOLELEYA”
15. Omokonda yatyi Ovakwa-Kilisitu ankho vesukisila okukoleleya?
15 Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu ankho vena umwe okukoleleya vapameke onthumbi yavo pomuvo o Selusalei ihungi kokuhanywa-po. (Hemb. 10:36) Namphila Ovakwa-Kilisitu vamwe ova Hembeleu vakondyele nokuhukaiswa, mahi ovanyingi vetavelele otyili pweetyi nkhele vafima-po, vehena nokuhukaiswa. Paulu wetyipopia wati namphila vakondyele novitateka ankho vihanda okutendesa onthumbi yavo, mahi kavamwene-ale emone ngeli liamwene Sesusi, okuhika umwe kokwiipawa. (Hemb. 12:4) Etyi Ovakwa-Kilisitu valinga ovanyingi, ova Sundaa vokuveyele pahe avanumana vali unene. Pweetyi Paulu ehenehoneke omukanda oo, nthiki imwe waile mo Selusalei akaivise, aumbukilwa novanthu ovanyingi, avemuvete. Ovalume vamwe ova Sundaa valamba 40 “avaane umwe, avati hono katuli, katunu tyahaipaele Paulu.” (Ovil. 22:22; 23:12-14) Namphila Ovakwa-Kilisitu ankho veli vala movanthu veveyele, vati vala vena okulandula oviso vyo va Sundaa, mahi no ngootyo ankho veliongiya umwe vafende Huku, vaivisa oviwa ovipe, tupu vatwaileko nokupameka onthumbi yavo.
16. Oityi tutila omukanda ova Hembeleu utukwatesako okutala oviwa vituka kokukoleleya tyina tuhukaiswa? (Ova Hembeleu 12:7)
16 Oityi tyakwatesileko Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu avetyivili okukoleleya ononkhumbi vakondyele nambo? Paulu ankho utyii okuti vesukisa okutala oviwa vituka kokukoleleya. Wapopile okuti Huku upondola okuyekela ovanthu vae ovitateka, movitateka omo ngamo valongokela umwe avetyivili okupameka onthumbi yavo. (Tanga Ova Hembeleu 12:7.) Okukondya novitateka atukoleleya tyipondola umwe okutulonga atukala Ovakwa-Kilisitu vekula motyili. Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu ankho mavetyivili vala okukoleleya, tyina vasoka koviwa vituka kokukoleleya. — Hemb. 12:11.
17. Oityi tyakwatesileko Paulu okunoñgonoka okuti otyiwa okukoleleya?
17 Paulu wapele ondundo Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu velikwatehile umwe movitateka ankho veli nokukondya navio, vahaponwe. Ngwe ankho tyata-mo umwe Paulu okupopia otyipuka otyo. Mokonda pweetyi ehenekale omulongwa wa Kilisitu, wamonesile ononkhumbi ovalongwa va Kilisitu. Tupu ankho utyii oñgeni tyikoleleywa, mokonda etyi pahe akala omulanduli wa Kilisitu wakondyele nokuhukaiswa. (2 Kol. 11:23-25) Otyo Paulu apopila umwe tyihena-le otyinkhe okuti, tyesukisa okukoleleya. Wahinangelesile Ovakwa-Kilisitu ovo okuti tyina vakoleleya movitateka otyiwa veheliyumbe onthumbi, mahi vayumbe onthumbi mu Siovaa, Paulu evepopila umwe tyihena-le owoma okuti: “Siovaa oe unkhwatesako; ame himatili owoma.” — Hemb. 13:6.
18. Oityi tuna okunoñgonoka matyikamoneka komutwe oku matyitukwatesako okukoleleya tyina tuhukaiswa?
18 Ovanyingi tufenda navo pehepano ñgana veli nokuhukaiswa. Etyi tuna okulinga tuvekwateseko, okuveitila-ko momalikwambelo, nokuvelingila vali otyipuka otyikwavo matyivekwatesako. (Hemb. 10:33) Ombimbiliya yetyipopia umwe nawa yati, “aveho vahanda okufenda Huku veli kumwe na Kilisitu Sesusi navo mavakahukaiswa.” (2 Tim. 3:12) Otyo atuho twesukisila vala okukala tyafwapo, mokonda tutyii umwe okuti ovipuka komutwe oku mavileme. Apeho tupamenei vala mu Siovaa, tuyumbei-ko onthumbi okuti apeho metukwatesako tutyivile okukoleleya movitateka aviho vipondola okututumbukila. Momuvo mwene anaka, mayovola ovafendi vae aveho vehemuyeke-po. — 2 Tes. 1:7, 8.
19. Oityi tuna okulinga pehepano tyitie tyina ononkhumbi ononene mbuya mbutuvasa twafwapo-ale? (Tala olutalatu.)
19 Tyimoneka umwe nawa okuti omukanda Paulu atumine Kovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, wevekwatesileko unene. Etyi ononkhumbi mbevetumbukila mbevevasa vafwapo-ale. Paulu wapele ondundo vakwavo vakale nenoñgonoko liaya kohi lyo vihonekwa, nokuvikungunyika umwe nawa. Otyo ankho matyivekwatesako vetyivile okwiimbuka, nokwaanya ondongeso ipondola okunyona onthumbi yavo. Wevepele ondundo vapameke onthumbi yavo opo vetyivile okutavela liwa tyina Sesusi evelulika, nokutavela kwaava vapewa otyilinga tyokululika ewaneno. Tupu wevekwatesileko velilonge okukoleleya, mokutala koviwa vituka kokukoleleya, vatie tyina vamona ovitateka avevitale ngatyina uti omo Tate yetu wolwembia eli nokuvelongesila. Noonthwe tulandulei otyipuka otyo Ondaka ya Huku yapopia. Ine otyo tulinga otyo, matutyivili okukoleleya atuhayeke-po Huku atee konthyulilo. — Hemb. 3:14.
Ovakwa-Kilisitu vapolele ouwa kokukoleleya, etyi vataula mo Sundeya avatwalako nokuliongiya. Oityi tulilongesila-ko? (Tala opalangalafu 19)
OTYIIMBO 126 Kalei Tyipahi, Tyapama, Kolei Omutima
a Mokapitulu kotete vala, Paulu wapalaika-mo okupopia ovihonekwa vyo Hembeleu tyikehika pepandu-vali pala okulekesa okuti omu Ovakwa-Kilisitu vefendela Huku tyalamba-po tyokulandula oviso vyo va Sundaa. — Hemb. 1:5-13.