ONTHELE YOKULILONGESWA 41
OTYIIMBO 13 Kristu, Ongeleka Yetu
Tulongokelei Kononthiki 40 Mbahulilila Sesusi Akala Pano Pohi
“Vemumwene umwe, avakala ononthiki 40 otyo velimona, ankho upopia vala Ouhamba wa Huku.” — OVIL. 1:3.
ETYI MATYIPOPIWA-MO
Mamupopiwa oityi tulilongesila kweetyi Sesusi alingile mononthiki 40 mbehulilila akala pano pohi.
1-2. Oityi tyamonekelele ovalongwa vevali va Sesusi ankho vaya noko Emau?
OMONTHIKI 16 ya Nisaa menima 33 P.K. Ovalongwa va Sesusi vati ovo veihamenwa, ovo vatila owoma. Ovalume vamwe vevali vatundilila ko Selusalei venda noko Emau. Okutunda ko Selusalei okwenda ko Emau, paendwa onokilometulu 11. Ovalume ovo ankho vasoya unene mokonda Sesusi, omunthu ankho vekahi nokulandula, uvelongesa, waipawa. Ankho vasoka okuti Mesiya malingila ovipuka ovinyingi ova Sundaa, mahi pahe ankho waipawa. Etyi pakala, apamoneka otyipuka tyimwe ankho vahasoko-ale.
2 Pweetyi vekahi metapalo, vakati-ko vala ñgaa, omunthu. Ovalongwa avapopila omulume oo okuti vasoya unene mokonda yeetyi tyalingwa Sesusi. Omunthu oo ahimbika okupopia navo, “ahimbikila umwe ku Mwisesi, akwate ovauli aveho,” evehangununina oityi ankho tyesukisila Mesiya aipawe. Etyi ovalume ovo vehika ko Emau, opo vetyinoñgonoka okuti omulume una ankho vena-e, o Sesusi watutiliswa! Tyotyili ovalongwa vahambukilwe unene etyi vetyimona okuti Mesiya una omwenyo, watutiliswa! — Luka 24:13-35.
3-4. Ovalongwa va Sesusi vakalele ñgeni? Ya oityi matulilongesa monthele ei? (Ovilinga 1:3)
3 Mononthiki 40 mbahulilila Sesusi akala pano pohi, wamonaikilile ehimbwe ovalongwa vae. (Tanga Ovilinga 1:3.) Momuvo watyo omo, Sesusi apameka ovalongwa vae ankho vasoya, vatila owoma. Navo pahe avahambukwa avayumbu-ko vali onthumbi yokuti mavetyivili okwivisa nokulongesaa oviwa ovipe Viouhamba wa Huku.
4 Noonthwe matupolo-ko umwe ouwa omunene inkha tulilongesa etyi Sesusi alingile. Monthele ei, matutale oityi Sesusi alingile momuvo oo, (1) opo apameke ovalongwa vae, (2) opo evekwateseko okunoñgonoka ovipuka viaya kohi Viovihonekwa, (3) opo evelongese vetyivile okulinga ovilinga mavakakala navio komutwe. Matutale oityi tulilongesila ku Sesusi movipuka ovio vitatu.
PAMEKA VAKWENYI
5. Omokonda yatyi ovalongwa va Sesusi vesukisilile okupamekwa?
5 Ovalongwa va Sesusi ankho vesukisa okupamekwa. Omokonda yatyi? Omokonda vamwe vasilepo omaumbo avo, no nombunga mbavo, opo valandule Sesusi, vakale nae movilinga viomuvo auho. (Mat. 19:27) Ava vamwe ankho pahe valingwa vala onya, mokonda yokwakala ovalongwa va Sesusi. (Swau 9:22) Mahi no ngootyo, avakoyo umwe vala okulandula Sesusi, mokonda ankho vetyii okuti oe Mesiya watilwe meya. (Mat. 16:16) Etyi pahe Sesusi aipawa atyiveihama unene avasoyo, mokonda etyi ankho matyikwame-ko kavetyii.
6. Oityi Sesusi alingile etyi atutiliswa?
6 Sesusi ankho utyii okuti katyapengele ovalongwa vae okusoya, pweetyi aipawa. Tupu ankho utyii okuti, otyo katyilekesa okuti vetupu onthumbi. Etyi pahe atutiliswa ahimbika okupameka omapanga ae. Wamonekelele Maliya Mandalena pweetyi eli nokulilila pelangalo liae. (Swau 20:11, 16) Tupu wamonekelele ovalongwa vae vevali ankho vekahi nokwenda noko Emau, konyima amonekela omutumwa Petulu. (Luka 24:34) Oityi tulilongesila ku Sesusi? Tutalei etyi alingile etyi amoneka umwe lyo tete.
7. Omu mutyipopila Swau 20:11-16, Sesusi wamwene Maliya ulinga-tyi komuhuka-huka monthiki 16 ya Nisaa? (Tala olutalatu.)
7 Tanga Swau 20:11-16. Monthiki 16 ya Nisaa, ovakai vamwe avelimeneka kelangalo lya Sesusi. (Luka 24:1, 10) Umwe povakai ovo o Maliya Mandalena. Tutalei etyi alingile. Etyi Maliya ehika pelangalo, wavasa olutu lwa Sesusi meendo kalumo. Maliya aende nokuhateka eketyipopila oo Petulu na Swau, navo avahateka aveya okutala pelangalo, Maliya nae evelandula. Etyi vatala olutu lwa Sesusi melangalo kalumo, avakondoka. Mahi Maliya ahakondoka, esala vala opo nokulila. Namphila Maliya ankho ehetyii, mahi Sesusi ankho umweete. Sesusi ankho utyeete tyina omukai oo ekahi nokulila, ankho uhanda emupameke. Pahe amonekela Maliya, alingi okapuka kamwe okatutu mahi kapamekele unene omukai oo. Weya umwe atomphola nae, pahe emutumu akapopile ovatumwa vae okuti Sesusi watutiliswa, una omwenyo. — Swau 20:17, 18.
Linga nga Sesusi, ovola okunoñgonoka ovitateka vakwenyi mufenda navo veli nokukondya navio, pahe otale etyi una okulinga uvepameke. (Tala opalangalafu 7)
8. Oityi tulilongesila kweetyi tyalingile Sesusi?
8 Oityi tuna okulinga tuhetekele Sesusi? Noonthwe tuna okupa ondundo vakwetu tufenda navo vahayeke-po okufenda Siovaa. Ngeetyi Sesusi alingile, noonthwe tuna okunoñgonoka evi vakwetu veli nokukondya navio, no ñgeni vivekalesa, atuvepameka. Tutalei etyi tyalingile omuhikwena umwe utiwa Jocelyn etyi ou velikwai nae anyima. Jocelyn wapopia wati: “Nakalele umwe onohanyi ononyingi tyaihamenwa vala.” Omukulu umwe nomukai wae avemwiihana ende keumbo liavo, avemutehelela umwe nawa tyina apopia evi viemwihama, avemupopila okuti Siovaa umweete wesuka nae. Jocelyn wati: “Ankho ndyikahi ngatyina uti ndyili nokwenda nomeva, mahi pahe Siovaa atumu ou uya okundyovola. Vamphele ondundo ndyitwaleko okufenda Siovaa.” Noonthwe ine tutehelela nawa tyina vakwetu vetupopila ovitateka viavo, tyina tuti pokupopia atupopi umwe evi mavivekalesa nawa, otyo matyivepameka atyivepe ononkhono vesukisa mbokutwalako okulinga ovilinga vya Huku. — Loma 12:15.
KWATESAKO VAKWENYI VANOÑGONOKE OVIHONEKWA
9. Otyitateka patyi ovalongwa va Sesusi ankho vena-tyo, ya oñgeni Sesusi evekwatesileko?
9 Ovalongwa va Sesusi vetavelele Ondaka ya Huku avelikwatehila umwe valinge etyi ipopia. (Swau 17:6) Mahi ankho kavetyii nawa oityi Sesusi aipaelelwa momuti wemone, ngatyina uti ondingavivi. Sesusi ankho utyii okuti ovalongwa vae vena onthumbi, vehole Siovaa, mahi tupu ankho utyii okuti vesukisa okunoñgonoka nawa Ovihonekwa. (Luka 9:44, 45; Swau 20:9) Wevekwatesileko okunoñgonoka nawa Ovihonekwa. Tutalei etyi alingile pokwelivasa novalongwa vae vevali ankho veli nokwenda noko Emau.
10. Oityi Sesusi alingile akwateseko ovatumwa vae vanoñgonke otyili tyayemba ku Mesiya? (Luka 24:18-27)
10 Tanga Luka 24:18-27. Sesusi kehikilile vala okulipopia enyina, mahi nkhele walinga epulo. Oityi alingilile ngootyo? Tyipondola ankho uhanda okunoñgonoka etyi veli nokusoka, etyi tyili momutima wavo. Ngwe avemupopila-tyo umwe. Avati ankho vasoka okuti Sesusi makala ohamba yo Isilayeli, eveyovola kononkhumbi veli nokumoneswa nova Loma. Etyi vapopia etyi tyili komitima viavo, Sesusi evekwatesako Novihonekwa vanoñgonoke omaulo ankho eli nokufwiswapo.b Tyina tyiti kokangulohi, Sesusi akala novalongwa vae ovakwavo, evepopila otyili tyili Mondaka ya Huku. (Luka 24:33-48) Oityi tulilongesila kwootyo Sesusi alingile?
11-12. (a) Oityi tulilongesila kweetyi Sesusi alingile pokulongesa otyili? (Tala olutalatu.) (b) Oityi tulilongesila komwivisi ankho ulongesa Nortey?
11 Oityi tuna okulinga tuhetekele Sesusi? Tete, tyina uti pokulongesa ovalongwa vove, linga umwe omapulo ekahi nawa opo unoñgonoke etyi tyili komutima wavo. (Omih. 20:5) Tyina wamanoñgonoka etyi tyili komutima wavo, pahe ovelekesa etyi vena okulinga vavase onotesitu mambuvekwatesako mweevi vekahi nokukondya navio. Wehevepopile etyi vena okulinga. Vekwatesako vala vasoke kweetyi Ombimbiliya ipopia, mwene avatale oñgeni mavaendela monondunge mb’Ombimbiliya. Tala etyi tyalingile omukulu umwe ukala ko Gana utiwa o Nortey.
12 Nortey wahimbika okulilongesa ombimbiliya etyi ena omanima 16. Pakala vala kapii ombunga yae avehetyihande. Oityi tyemukwatesileko ahayeke-ko okulilongesa? Omulongesi wae w’Ombimbiliya ankho umutangela omukanda wa Mateusi okapitulu 10 kapopia okuti, ovalanduli votyotyili va Kilisitu mavayalwa. Nortey wapopia wati: “Etyi ombunga yange yahimbika okumonesa ononkhumbi andyityimono umwe okuti navasa otyili.” Omulongesi wae w’Ombimbiliya atomphola nae etyi tyili momukanda wa Mateusi 10:16 matyimukwatesako okutala nawa etyi mapopi, nokupopia nonthilo tyina atomphola evi viayemba konongeleya no vomeumbo. Etyi Nortey ambatisalwa esuku nokukala omukokoli-ndyila, mahi tate yae ankho uhanda ende mosikola onene. Omulongesi wae w’Ombimbiliyaehemupopila etyi ena okulinga, mahi emupulu ovipuka mavimukwatesako okusoka konondunge mbuli m’Ombimbiliya nokulinga etyi tyaviuka. Nortey pahe alingi ñgeni? Elipake movilinga viomuvo auho. He emutaata meumbo. Otyo atyimukalesa ñgeni? Ngwe wapopia wati: “Mwene ame ankho ndyityii umwe okuti etyi nalinga otyo tyaviuka.” Tyina twovola omuvo tukwateseko vakwetu vasoke kweetyi tyikahi m’Ombimbiliya, ngootyo tukahi nokuvekwatesako vekule motyili. — Efe. 3:16-19.
Linga nga Sesusi, kwatesako vakwenyi vanoñgonoke Ondaka ya Huku. (Tala opalangalafu 11)e
KWATESAKO OVAKWENDYE VATEMO MOKULINGA ‘OVALUME VAANDYWA OTYALI’
13. Oityi Sesusi alingile opo tyina amakondoka keulu ovilinga vya Tate yae vitwaleko? (Ova Efesu 4:8)
13 Etyi Sesusi ali pano pohi walingile umwe nawa ovilinga atuminwe na Tate yae. (Swau 17:4) Mahi Sesusi ankho kasoko okuti ‘opo ovipuka viviuke oe vala una okulinga etyi Tate yae ahanda.’ Omanima etatu nomeya alinga ovilinga viae pano pohi, walongesile vakwavo navo vetyivile okulinga ovilinga vya Huku. Sesusi ankho uyumba onthumbi movalongwa vae. Etyi eheneende keulu evepe otyilinga tyokwivisa nokulongesa ovanthu oviwa ovipe, tupu wevepele otyilinga tyokunthita onongi mba Siovaa. Vamwe pwaava apele otyilinga otyo, ankho ovakwendye vala, ankho nkhele kavenehike-ale pomanima 30. (Tanga Ova Efesu 4:8.) Ovalume ovo vaundapele unene na Sesusi avehemuyeke-po. Etyi nkhele eheneende keulu wevelongesile umwe unene vakale ‘ovalume vaandywa otyali.’ — Tala okatoi m’Ombimbiliya yokulilongesa yoputu pomukanda Ova Efesu 4:8.
14. Mononthiki 40 mbahulilila-ko mbovilinga vya Sesusi pano pohi, oityi alingile akwateseko ovalongwa vae vekule motyili? (Tala olutalatu.)
14 Sesusi wapakailile-mo ovalongwa vae, mahi etyilingi nolwembia. Etyi amona okuti vamwe kavetyitavela nawa okuti Sesusi waipaelwe pahe watutiliswa, evekwatesako. (Luka 24:25-27; Swau 20:27) Sesusi evepopila vesuke notyilinga tyokunthita onongi mba Huku, avehesuku vala unene novilinga viavo mwene. (Swau 21:15) Tupu evepopila okuti kavapondola okweeleka evi valinga movilinga vya Huku neevi vakwavo valinga. (Swau 21:20-22) Evekwatesako velipole olusoke lwapenga ankho vena-lo lwayembaKouhamba. Tupu evepe ondundo vesuke vali nokwivisa oviwa ovipe. (Ovil. 1:6-8) Oityi ovakulu vewaneno velilongesila ku Sesusi?
Linga nga Sesusi, longesa vakwenyi navo vakale tyatamo mokulinga ovilinga mewaneno. (Tala opalangalafu 14)
15-16. (a) Omovipuka patyi ovakulu vewaneno vapondola okuhetekela Sesusi? Hangununa. (b) Ouwa patyi Patrick apola kokutavela okupakailwa-mo?
15 Oityi ovakulu vewaneno velilongesila ku Sesusi? Ovakulu vewaneno vena okulongesa vakwavo, novakwendye ovatutu, vakale ovanthu vatamo mokupewa ovilinga mewaneno.c Vakulu vewaneno, mwahakevelei ava mulongesa vaviukise vala atyiho. Pamwe matyisukisa umwe mupakaile-mo ovakwendye ovo opo vakale ovanongo, avetyimono okuti vesukisa okukala ovanthu velikondola koututu vayumbwa onthumbi, vafwapo pala okuundapela vakwavo. — 1 Tim. 3:1; 2 Tim. 2:2; 1 Pet. 5:5.
16 Tala vala oviwa omukwendye umwe utiwa o Patrick apola kokupakailwa-mo. Pweetyi omukwendye tyina apopia novanthu ukandukila vala kapopi-vo nonthilo, no pokupopia umwe novahikwena. Omukulu umwe wewaneno etyi amona otyipuka otyo Patrick ekahi, emupakaila-mo, mahi apopi umwe nawa nolwembia. Patrick wapopia wati: “Atyinthyambukiswa unene etyi omukulu oo amphopila okuti ndyina okupiluluka. Pamwe ankho ndyisoya tyina namatale umwe wapewa otyilinga ndyihanda. Mahi otyipuka omukulu una amphopilile atyinkhwatesako unene. Andyityimono okuti ndyina okulikondola koututu, andyiundapela vakwetu, anehesuku vala nokukala novilinga mewaneno.” Patrick wapola-ko ouwa umwe omunene, pehepano omukulu wewaneno, ya otyilinga otyo wakala-le natyo pweetyi ena omanima 23. — Omih. 27:9.
17. Oityi Sesusi alingile tyalekesa okuti uyumba onthumbi ovalongwa vae?
17 Otyilinga Sesusi apele ovalongwa vae ankho hakwivisa vala, tupu wevetile vena okulongesa. (Tala onthele yati “okuvelongesa” m’Ombimbiliya yokulilongesa yoputu momukanda wa Mateusi 28:20.) Ovalongwa va Sesusi ankho vasoka okuti kavatele-mo mokulinga otyilinga otyo. Mahi Sesusi weveyumbile onthumbi, ankho utyii okuti mavetyivili, ya evepopila-tyo umwe. Mokonda ankho uveyumba umwe onthumbi, evepopila ati: “Ngeetyi Tate anthuma, naame otyo ndyimutuma.” — Swau 20:21.
18. Oityi ovakulu vewaneno velilongesila ku Sesusi?
18 Oityi ovakulu vewaneno velilongesila ku Sesusi? Ovakulu vewaneno ovanongo, vaavela vakwavo ovilinga. (Fili. 2:19-22) Ovakulu vewaneno pokukakomba mondywo yomaliongiyo, no pokuviukisa evi viateka-teka, vapondola okuundapa novakwendye. Tyina vevepa ovilinga, vena okuvelongesa oñgeni vilingwa avayumbu-ko onthumbi yokuti mavevivili. Omukulu umwe walinga vala pahe omukulu wewaneno utiwa o Mateusi wati, upandula unene etyi omukulu umwe wewaneno emulingile, wemupele otyilinga emulongesa oñgeni tyilingwa, ayumbu-ko onthumbi yokuti metyivili okutyilinga. Wati: “Tyina namapengesa, ngwe ankho umphopila ndyilondokele-ko. Otyo atyinkhwatesako okulinga vali nawa ovipuka.”d
19. Oityi tuna okulinga?
19 Mononthiki 40 mbahulilila-ko Sesusi akala pano pohi, wapamekele vakwavo, evelongesa, evepe ovilinga. Noonthwe tulingei umwe ngeetyi tyalingile Sesusi. (1 Pet. 2:21) Ngwe mwene metukwatesako atutyivili okutyilinga, mokonda wati: “Ame ndyina onwe ononthiki ambuho atee konthyulilo youye ou.” — Mat. 28:20.
OTYIIMBO 15 Hilivikei Omona wa Huku Otyiveli!
a Ono Evandyeliu nomikanda omikwavo vi’Ombimbiliya, vipopia okuti Sesusi wamonaikile ehimbwe kovanthu etyi atutiliswa. Wamonekelele Maliya Mandalena (Swau 20:11-18); wamonekele kovakai ovakwavo (Mat. 28:8-10; Luka 24:8-11); amoneka kovalongwa vae vevali (Luka 24:13-15); amonekela Petulu (Luka 24:34); amonekela ovatumwa aveho, ankho wehepo o Tomasi vala. (Swau 20:19-24); amonekela vali ovatumwa aveho pahe na Tomasi ankho opo eli (Swau 20:26); amoneka kovalongwa epandu-vali (Swau 21: 1, 2); amoneka kovalongwa valamba po 500 (Mat. 28:16; 1 Kol. 15:6); amonekela ondenge yae Tiaku (1 Kol. 15:7); amonekela ovatumwa aveho (Ovil. 1:4);amonekela ovatumwa etyi veli popepi no Mbetania. (Luka 24:50-52) Tyipondola hamwe wamonekele vali kovanthu ovakwavo, mahi pahe otyo Ombimbiliya kayetyipopile. — Swau 21:25.
b Nyingila mo jw.org otale onthele yati: “Okuti Ombimbiliya Ipopia Umwe Okuti Sesusi o Mesiya?” opo utale Omaulo omakwavo apopia Mesiya.
c Pamwe ovakwendye ovakulu vewaneno nkhele vena vala omanima okuhimbikila 25 atee 30, vapondola okunakwa valinge ovakulu ovapili vomawaneno. Mahi tete vena okukala ovakulu vewaneno vakope-mo ounongo.
d Opo unoñgonoke etyi ovakwendye vena okulinga, vakale tyatamo mokupewa ovilinga mewaneno, tala m’Omutala Womulavi wa Agosto yo 2018 pefo 11-12, popalangalafu 15-17, no m’Omutala Womulavi 15 ya Tyikukutu yo 2015, pefo 3-13.
e ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Omukulu uli nokukwatesako omulongwa wae okunoñgonoka etyi tyipopia Ombimbiliya, nokutala etyi ena okulinga ahambukiswe Siovaa.