ONTHELE YOKULILONGESWA 49
Siovaa Mamphe Umwe Etyi Ndyiita Momalikwambelo?
“Onwe mamukandyihana, mamukeya kwaame, mamulikwambela kwaame, ame andyikemwiiva.” — SEL. 29:12.
OTYIIMBO 41 Tehelela-vo Elikwambelo Liange
ETYI MATULILONGESAa
1-2. Oityi pamwe tutila hamwe Siovaa kena-le nokukumbulula omalikwambelo etu?
“VASA ehambu enene mu Siovaa, ngwe mekwaavela etyi omutima wove wahanda.” (Ovii. 37:4) Watae, onondaka ombo onongwa! Mahi okuti otyo tyilekesa okuti Siovaa metwavela atyiho tumwita poola tutyihanda? Oityi tupulila ngootyo? Nkhele tala vala ovipuka vimwe. Omuhikwena umwe Ombangi wahanepelwe wiita ku Siovaa emukwateseko ende Mosikola Yovaivisi Vouhamba. Mahi otyo omanima alamba ahaihanwa-le. Omukwendye umwe una ouvela upondola okumulemaneka wiita ku Siovaa emukwateseko aveluke, etyivile vali okulinga ovilinga mewaneno, mahi otyo ahaveluka-le. Omukulu una ovana, wiita ku Siovaa akwateseko ovana vae vahatunde motyili. Mahi ovana vae avayeke-po okulingila Siovaa.
2 Tyipondola noove una etyi waitile ku Siovaa, mahi ehekupe-tyo. Pahe upondola okusoka oti, hamwe Siovaa ukumbulula vala omalikwambelo a vakwetu, ange keekumbulula. Tupu upondola okusoka oti hamwe una etyi walinga tyapenga. Otyo tyakalele ngootyo omukai umwe Ombangi utiwa o Janice.b Ovo Janice nomulume wae velikwambelele avapopila Siovaa okuti vahanda okukaundapa mo Mbetele. Janice wati: “Twatile hamwe petupu-ale ononthiki matwihanwa ko Mbetele.” Mahi, otyo onohanyi mbwenda umwe, omanima otyo alamba umwe na hono nkhele kaveneihanwe ko Mbetele. Janice wati: “Pahe andyiti vala ame nasoya, ame nangwangwana. Andyilipulu andyiti, oityi nalinga tyanumanesa Siovaa? Nelikwambelele andyimupulu umwe otyityi ndyina okulinga, andyipulu omokonda yatyi ahakumbululila elikwambelo liange?”
3. Oityi matulilongesa monthele ei?
3 Pamwe tupondola okulipula atuti, okuti Siovaa unthehelela umwe tyina ndyilikwambela kwe? Novanthu vae vali-ko kohale velipulile-ale otyipuka otyo. (Som. 30:20; Ovii. 22:2; Hamb. 1:2) Oityi matyitukalesa nonthumbi yokuti Siovaa makumbulula umwe omalikwambelo etu? (Ovii. 65:2) Opo tukumbulule epulo olio, nkhele tuna okukumbulula omapulo aa etatu: (1) Oityi Siovaa malingi? (2) Siovaa wahanda onthwe tulinge-tyi? (3) Okuti twesukisa okwiita vali otyipuka otyikwavo?
OITYI SIOVAA MALINGI?
4. Omu mutyipopila Selemiya 29:12, oityi Siovaa malingi?
4 Siovaa wati metwiivi tyina tulikwambela kwe. (Tanga Selemiya 29:12.) Huku uhole ovanthu vae vokumufenda, nii vala kevetehelela momakutwi tyina velikwambela. (Ovii. 10:17; 37:28) Mahi otyo hakuti atyiho vala tumwiita utwavela-tyo, ovipuka vimwe tuli nokwiita pehepano matukevipelwa vala mouye omupe.
5. Oityi Siovaa nkhele atala nawa pokukumbulula omalikwambelo etu? Hangununa.
5 Siovaa pokukumbulula omalikwambelo etu, uti atale kweetyi twaita, asoko komphango ena-yo. (Isa. 55:8, 9) Tyimwe Huku ahanda, okuyulisa kombanda yeheke aliho, ovanthu vena ehambu, velikwata-po, vemutavela alinge omutumini wavo. Mahi Satanasi wati ovanthu mavakala vali nawa tyina velitumina vala mwene aveke. (Ehim. 3:1-5) Opo tyimoneke okuti Eliapu liakemba, Siovaa wayeka ovanthu mwene nkhele velitumine aveke. Mahi tyovanthu okulitumina aveke, tyaeta ovitateka ovinyingi mouye. (Omup. 8:9) Onthwe tutyii okuti Siovaa kametupolo ovitateka aviho vitutumbukila mouye muno. Ine utupola-vio, vamwe mavati ovanthu okulitumina naina tyikahi nawa, vetyivila okumana-ko ovitateka.
6. Oityi tuna okulinga tuyumbe-ko onthumbi okuti Siovaa pokukumbulula omalikwambelo etu, metyilingi nolwembia, etyilingila omu tyaviukila?
6 Ovanthu vapondola okwiita otyipuka tyike mahi Siovaa atyiti ou wemukumbulula ñgaa ou wemukumbulula ñgaa. Nkhele tala vala, etyi Ohamba Isekiya yavela unene tyokuhungi umwe kononkhia, elikwambela ku Siovaa emukwateseko aveluke. Siovaa emuhakula umwe aveluka. (2 Oha. 20:1-6) Mahi pweetyi omu apositolu Paulu aita ku Siovaa emupole “ekete mohitu,” mokutala ankho ouvela enao, Siovaa ehemupolo-tyo. (2 Kol. 12:7-9) Tala vali etyi tyaendele omu apositolu Tiaku na Petulu. Aveho vevali, vakwatelwe Nohamba Helonde vaipawe. Vomewaneno velikwambelele avaitila-ko Petulu, mokutala na Tiaku vemwitilile-ko. Mahi Tiaku aipawa umwe, Petulu ayovolwa-mo komahuviso. (Ovil. 12:1-11) Pahe tupondola atulipulu atuti: ‘Oityi Siovaa ayovolela Petulu mahi Tiaku ehemuyovola?’ Ombimbiliya kayetyipopile.c Mahi tutyii okuti Siovaa “kapengesa.” (Epal. 32:4) Tutyii okuti ovo Petulu na Tiaku, Siovaa ankho uvehole. (Ehol. 21:14) Pamwe Siovaa pokukumbulula elikwambelo lietu, kametyiendekela umwe ngoomu onthwe tutyihandela. Mahi mokonda onthwe tutyii okuti Siovaa pokukumbulula omalikwambelo etu apeho metyilingi umwe nolwembia, ya malingi etyi tyaviuka, katulipula-pula vali oñgeni metukumbulula. — Som. 33:13.
7. Oityi twahapondola okulinga, ya omokonda yatyi?
7 Tyina tuna etyi twaita, katulieleka na vakwetu. Pamwe tupondola okwiita ku Siovaa etukwateseko motyipuka tyimwe, mahi etyi twaita atwehetyipewa. Pahe haa tukatehela pena mukwetu nae waita ñgoo otyipuka ngootyo, tyina tutala ñgaa ngoti wetyipewa umwe. Otyo tyamwene omukai umwe utiwa o Ana. Welikwambelele, omulume wae utiwa o Mateusi aveluke kouvela wo cancer enao. Pomuvo watyo opo, ankho pena ovakulukai vevali Onombangi navo vena ouvela watyo oo. Ana elikwambela umwe unene opo Mateusi novakulukai ovo vaveluke. Ovakulukai ovo avaveluka, mahi Mateusi akanyima umwe. Po tete, Ana wasokele ati ovakulukai ovo vaveluka tupu, Siovaa welipaka-po umwe. Ine opo Siovaa welipaka-po, oityi ahakumbululile elikwambelo lya Anna nomulume wae aveluka? Onthwe katutyivili okutyipopia oñgeni ovakulukai ovo vaveluka. Mahi tutyii okuti Siovaa makamana-ko ovitateka aviho tumona, akatutilisa umwe nomapanga etu vokwanyima. — Som. 14:15.
8. (a) Omu mutyipopila Isaiya 43:2, oñgeni Siovaa etukwatesako? (b) Oñgeni elikwambelo litukwatesako tyina tuna ovitateka? (Tala ovindiu yati: Okulikuambela Tyitukuatesako Tyina Tuna Ovitateka.)
8 Siovaa apeho metukwatesako. Tate yetu wolwembia Siovaa, kahande okututala ñgaa tweihamenwa. (Isa. 63:9) Mahi tupu ketupolo ovitateka aviho vitutumbukila, vipondola okweelekwa nondongi, notupia. (Tanga Isaiya 43:2.) Siovaa wati metukwatesako, atutyivili okukwatamo. Siovaa kametuyekela-le ovitateka vipondola umwe okutunyona pala apeho. Metwavela omphepo yae ikola ina ononkhono opo tumone ononkhono tutyivile okukoleleya. (Luka 11:13; Fili. 4:13) Otyo tyituyumbisa-ko onthumbi okuti apeho metwavela etyi twakamba tutyivile okukoleleya, atwahayeke-po okumufenda.d
SIOVAA UHANDA ONTHWE TULINGE-TYI?
9. Ngeetyi tyipopia Tiaku 1:6, 7, omokonda yatyi twesukisila okuyumba-ko onthumbi okuti Siovaa metukwatesako?
9 Siovaa uhanda onthwe tuyumbe onthumbi mwe. (Hemb. 11:6) Pamwe ovitateka vitutumbukila, tupondola okuvitala ñgaa ngoti kamavipu-ale vali. Pamwe pahe atuhimbika okulipula ine Siovaa metukwatesako umwe. Mahi Ombimbiliya yati kononkhono mba Huku, tupondola “okulonda otyimato.” (Ovii. 18:29) Naina, twahakalei nondima, tulikwambelei tyayumba-ko umwe onthumbi okuti Siovaa makumbulula omalikwambelo etu. — Tanga Tiaku 1:6, 7.
10. Popia-po ovipuka vimwe tuna okulinga tyina tuna tyimwe twaita.
10 Siovaa uhanda tutie tyina twamaiti otyipuka melikwambelo noonthwe atulikwatesila tutyivase. Soka ñgeno Ombangi wiita ku Siovaa emukwateseko akapopie noou aundapela emuyeke ende kotyonge. Oityi Siovaa pamwe apondola okulinga emupe etyi aita melikwambelo? Pamwe etyi Siovaa alinga okumupa vala ononkhono ahatile owoma, etyivile okukapopia noou aundapela. Mahi wokwaita nae una okusuka natyo akapopia noou aundapela. Pamwe matyisukisa umwe okuti apopi nae, awane-po vali. Pamwe tupu upondola okupopia nae atale ine upondola okuundapa onthiki onkhwavo opo monthiki yotyonge ahaundape. Tupu upondola okupopia noou aundapela, opo konombongo mbae haa kutepululwe mokonda yonthiki oyo ahamaundapa.
11. Oityi tyahandela umwe tutie atwiiti, atupaleka-po vali tyina tuna etyi twahanda?
11 Siovaa wahanda tyina tulikwambela kwe tuna etyi twahanda atupalaika-po umwe. (1 Tes. 5:17) Sesusi nae wetyipopile okuti pamwe etyi twiita kamatutyipelwa-po liwa. (Luka 11:9) Naina, twahayekei-ko, tusukei umwe natyo tyokulikwambela, otyo tupalaika-po. (Luka 18:1-7) Tyina otyipuka twesuka natyo tuti umwe atutyiiti melikwambelo, atupaleka-po vali, ngootyo Siovaa tuya nokumuti hakuti etyi twaitile tyapwa, nkhele twesuka ñgoo natyo. Tupu tyilekesa okuti tutei vala kwe mokonda oe omunongo metukwatesako.
OITYI PAMWE TWESUKISILA OKWIITA OTYIPUKA OTYIKWAVO?
12. (a) Oityi tuna okulipula tyina tuna etyi twiita, ya omokonda yatyi? (b) Oityi tuna okulinga tutale ine elikwambelo lietu lilekesa umwe okuti tuna onthilo na Siovaa? (Tala okakasa kati: “Omalikwambelo Ndyilinga Alekesa Umwe Okuti Ndyina Onthilo na Siovaa?”)
12 Ine pamwe etyi twaita melikwambelo katuya nokutyipewa, otyiwa tulipule ovipuka evi vitatu. Tyo tete: ‘Okuti etyi ndyili nokwiita otyo umwe ñgeno ndyiita?’ Mwene onthwe ovanthu tusoka vala okuti, etyi tyikahi nawa tutyii. Mahi pamwe ovipuka tuli nokwiita kamavitukalesa-le nawa ehimbwe. Ine tuna otyitateka pahe atulikwambela, pamwe etyi twaita ngoti tyimana-po otyitateka otyo, naina hatyoko-ale. Pamwe tupu evi tuna nokwiita, kavielikwatele neetyi Siovaa ahanda. (1 Swau 5:14) Nkhele tala vala etyi twapopia mopalangalafu yo tete tyomukulu wiita ku Siovaa akwateseko ovana vae vahatunde motyili. Tyina utyitehela ñgaa otyo tyaita omukulu oo, ngoti tyikahi umwe nawa. Mahi Siovaa ketukuluminya tumufende. Wahanda atuho, novana umwe, mwene tukoye okumufenda. (Epal. 10:12, 13; 30:19, 20) Naina, ava vokuna ovana hahe vali vaite ku Siovaa vetyivile okulonga ovana vavo etyi matyivetwala kokuhumba Siovaa, nokukala omapanga ae. — Omih. 22:6; Efe. 6:4.
13. Omu mutyipopila Ova Hembeleu 4:16, onalupi Siovaa metukwatesako? Hangununa.
13 Otyipuka tya vali tuna okulipula otyetyi: ‘Okuti opehepano umwe Siovaa ena yokumpha etyi ndyina nokwiita?’ Pamwe tyina tutala ñgaa, ñgeno Siovaa utwavela umwe poola yatyo etyi twaita. Mahi Siovaa utyii vali nawa onalupi ena okutukwatesako. (Tanga Ova Hembeleu 4:16.) Tyina etyi twaite twehetyipelwe poola yatyo, tupondolaa atusoklo atuti Siovaa tyafwa wati ‘Au.’ Mahi naina, una pamwe wati: ‘Nkhele kevela.’ Nkhele soka komukwendye twapopia-le wokwaita ku Siovaa emukwateseko aveluke kouvela enao. Ine Siovaa umuhakula vala komahuviso, Satanasi mati, uli tupu nokulingila Siovaa omokonda vala wemuhakula. (Som. 1:9-11; 2:4) Otyikwavo, Siovaa mwene wanaka-le omuvo meya okumana-ko omauvela aeho. (Isa. 33:24; Ehol. 21:3, 4) Tyina onthiki oyo yeheneye-po, opo nkhele kamatuhakulwa-le komahuviso. Naina omukwendye oo, hahe aite ku Siovaa emupe ononkhono akale nomutima upumphi, na etyivile okukoleleya ahayeke-po okumulingila. — Ovii. 29:11.
14. Ku Janice tulilongesila-ko-tyi?
14 Nkhele soka ku Janice twapopia-le waitile ku Siovaa ankho wesuka nokukaundapa mo Mbetele. Weketyimona vala okuti Siovaa wemupa etyi aitile etyi palamba omanima etano. Wati: “Momuvo nakala nokukevela, omo Siovaa andongesa ndyikale umwe omunthu wae ukahi nawa. Ankho nesukisa okupameka vali onthumbi yange mu Huku, nokulilongesa vali nawa Ombimbiliya, nokukala nehambu lyo komutima liehetei kweevi ndyilinga.” Etyi pakala, ovo Janice nomulume wae avapewa otyilinga tyokutalelapo omawaneno. Pahe Janice wati: “Hetyisokele-ale okuti Siovaa makumbulula ñgaa omalikwambelo ange. Pakalele ehimbwe, hetyimwene liwa okuti wampha-le etyi naitile. Mahi ndyipandula unene etyi nelimonena-ko kolwembia lwae, no kokankhenda kae.”
Ine utala ñgana etyi una nokwiita Siovaa kena nokukupa-tyo, ita vali ovipuka ovikwavo. (Tala opalangalafu 15)f
15. Oityi pamwe tyahandela okwiita ovipuka ovinyingi atwahaiti vala tyike? (Tala omalutalatu.)
15 Otyipuka tya tatu tuna okulipula otyetyi: ‘Okuti hahe ndyiite otyipuka otyikwanvo?’ Namphila otyiwa umwe tutie tyina twiita melikwambelo atupopi umwe etyi twesuka natyo, mahi tupu otyiwa okusoka kweetyi Siovaa etuhandela atwahaiti vala otyipuka tyike, atwiiti ovinyingi. Nkhele tusokei komuhikwena ou twapopia-le, wiita ku Siovaa emukwateseko ende Mosikola Yovaivisi Vouhamba. Wahanda tupu okwenda mosikola oyo, omokonda uhanda okukaundapa oku kwesukisa ovaivisi. Naina mokulikwambela omu otyo akevela aihanwe kosikola oyo, ha hahe tupu aite ku Siovaa emukwateseko etyimone etyi ena okulinga na aundape vali movilinga vya Siovaa? (Ovil. 16:9, 10) Matiwa vala uli nokulinga etyi aita melikwambelo, tyina apula komutalelipo womawaneno ine pomawaneno eli popepi pena omu mwesukisa vali ovakokoli-ndyila. Okuti hatyo ahonekela ko Mbetele apule opi kwesukisa vali ovaivisi.e
16. Onthwe tuna onthumbi yokuti Siovaa malingi-tyi?
16 Ngeetyi twelilongesa, tuyumbei-ko onthumbi, Siovaa pokukumbulula omalikwambelo etu metyilingi umwe nolwembia, etyilingila umwe omu tyaviukila. (Ovii. 4:3; Isa. 30:18) Pamwe kametukumbululila omu onthwe twetyisokela. Mahi Siovaa, ketuniange. Utuhole unene, kametuyeke-ale. (Ovii. 9:10) Naina ‘apeho tuyumbei onthumbi mwe,’ tuuyulilei omitima vietu kwe momalikwambelo. — Ovii. 62:8.
OTYIIMBO 43 Elikuambelo Liokupandula
a Onthele ei maipopi oityi tuyumbila-ko onthumbi okuti Siovaa pokukumbulula omalikwambelo etu metyilingi nolwembia, etyilingila umwe omu tyaviukila.
b Omanyina amwe apilululwa.
c Tala onthele yati: “Okuti Uyumba Onthumbi Monkhalelo Siovaa Alinga Ovipuka?” m’Omutala Womulavi wa Fevereiro yo 2022, opalangalafu ya 3-6.
d Opo unoñgonoke oñgeni Siovaa etwavela ononkhono tutyivile okukoleleya movitateka, tala ovindiu yati: Okulikuambela Tyitukuatesako Tyina Tuna Ovitateka, mo jw.org.
e Opo unoñgonoke etyi una okulinga opo ukaundape motyilongo otyikwavo mwesukisa ovaivisi, tala omukanda Vaonganekwa Valinge Ovilinga vya Siovaa, mokapitulu 10 opalangalafu 6-9.
f ONONDAKA MBUHANGUNUNA OMALUTALATU PEFO: Ovahikwena vevali vena nokulikwambela opo vahoneke ono petisau mbokwenda Mosikola Yovaivisi Vouhamba. Ou wokwahaihanenwe otyipuka otyo katyemusoyesile. Mahi una nokulikwambela aite ku Siovaa emukwateseko, amone vali onomphitilo mbokuundapa vali unene movilinga vya Siovaa. Pahe ahonekela omukanda ko Mbetele wokupula opi kwesukisa vali ovaivisi.