Onthilo Nomwenyo Yaya Napi?
OITYI TUSUKISILA OKULINGA ONTHILO OMWENYO
Okuhalingi onthilo omwenyo tyipondola okunyona ekongoko lietu, nokunyona vakwetu tukala navo.
Okusipa tyati umwe otyo tyeeta omauvela, otyo tupu tyinyona olutu, omauvela eya anyingila vala. Ovanyingi vaipawa-ipawa nouvela utiwa o câncer, tyeveetela-o pamwe okusipa nokukala ponthele you usipa.
Vamwe tyina vamamono ovanthu valoya vakwavo, vakala umwe natyo komutima omanima omanyingi, katyivetundu liwa. Vosikola imwe itiwa Stanford vapopia vati: “Pokwapula-pula vamwe vamwene vakwavo valoyelwa mosikola, vati katyivepu komutima, naapa pakala umwe omanima, omutima utumphauluka vala.”
Ovanthu vokutaha etuku-tuku hamwe omota, mahi otyo vakolwa, vapondola okweetela vakwavo veli metapalo navo veli nokutaha, naava umwe vaenda konomphai. Tyina omunthu ahalingi onthilo omwenyo, tyeetela umwe na vakwavo vehena etyi vei.
OITYI UNA OKULINGA
Liyunga kweevi vipondola okukweetela onombela. Ine una vala ovipepe viokunwa unene, no viokusipa, no viokunwa ovihemba vikoleswa, wahatie pahe kumetyivili vali okulipola-vio. Ovipepe viatyo ovio ngavilinga-linga umwe ovinene, tyitavela okulipola-vio. Tyokusipa nokunwa unene, tyati otyo tyinyona ekongoko liove, otyo tupu tyilekesa okuti utupu onthilo nomwenyo wa vakwenyi mukala navo.
Wehelieetele, wahaetele vakwenyi. Ovitunge meumbo, vitala ine viakola umwe nawa, opo tyahaetele vomeumbo. Etuku-tuku liove hamwe omota, vitala umwe nawa ine kutupu ovipuka viakamba-ko. Na tyina uti pokutaha, taha umwe nawa. Ine vakwenyi vekukuluminya okulinga tyimwe tyipondola okukweetela, hamwe upondola umwe okunkhila-po, wehetavela.
Linga omunthu wokankhenda. Monthilo nomwenyo, mwati umwe nokulinga okankhenda ovanthu vovilongo aviho, vovivala aviho, novahona, novahepi, naava vatanga naava vahatangele. Okuliyala, nokulilinga okapungulula, otyo umwe hono tyikahi nokweeta ovilwa mouye.
OITYI ONTHWE ONOMBANGI MBA SIOVAA TULI NOKULINGA
Onombangi mba Siovaa valongesa vakwavo evi vikalesa nekongoko likahi nawa. Twalongaisa-le ovanthu ovanyingi Ombimbiliya, avetyivili umwe okuyeka-po ovipepe ovivi, novituwa vinyona vala.
Tyina tuna tyimwe tuli nokutunga, tulandula umwe nawa ovitumino vipopia etyi tuna okulinga twehelieetele. Vokutunga onondywo mbetu mbokulingila omaliongiyo nonondywo mbokulingila ovilinga ovikwavo vya Huku, valongeswa umwe nawa, vahalinge evi viveetela. Onondywo mbetu twatunga-tunga, tuti umwe atukala-po atumbutale etyi mbakola nawa, ngeetyi tyipopia ovitumino viotyilongo.
Tukwatesako ava vatumbukilwa novihuna. Mo 2022, twakwatesileko ovanthu ovanyingi vatumbukilwa novihuna, apanyingila onondolale mbukehika ponomiliau 12. Onombongo ombo mbapolelwe pwoombu ovanthu vehole okwaava.
Etyi ouvela wo Ebola wahimbika movilongo vimwe vyo Afilika mo 2014, tyina tyiti mo 2018 aweende mo República Democrática do Congo, atulongesa ovanthu etyi vena okulinga opo ouvela oo wahahahane. Movilongo omo amutumwa ovanthu vakapopile vooko etyi vena okulinga. Ondaka ankho vatyinda oyei: “Okutavela Tyiyovola.” Konombundi mbonondywo mbetu mbokulingila omaliongiyo, atupake-ko onombasiya novipuka ovikwavo vali viokulikohela peke. Tupu atupopila ovanthu okuti tyesukisa unene okulikoha peke, nokulinga ovipuka ovikwavo vahayambule ouvela oo.
Ko Serra Leoa, vo kolaliu avapandula Onombangi mba Siovaa etyi veli nokukwatesako vakwavo Onombangi naava vehe-Nombangi, vanoñgonoke etyi vena okulinga opo vahayambule ouvela wo Ebola.
Opondywo Yomaliongiyo pena okambaliti kokulikohela peke pomuvo wo Ebola mo 2014 mo Libéria.
a Movilongo vyo Koutundilo kohale, otyitumino otyo ankho tyalingwa tupu, opala ovanthu meumbo, novanthu ovakwavo vali, vakale nawa vehelieetele.