Näꞌä xä ꞌñutkägi rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä jäpi xtä häni de Geꞌä, xä rꞌakägi ndunthi rä johya

Durante näꞌä rä tiempo bi nja rä Segunda Guerra Mundial, mä dada ꞌne mä nänä bi bo̱ni de rä dähni Estonia pa bi ma ha rä dähni Alemania habu̱ dä mꞌu̱i. Mꞌe̱fa dä ma dä ꞌmu̱ihe ha Ottawa (de rä dähni Canadá). Mäske xa ndi hyoyahe, hyaxtho ndi tsihe yä blanquillo ngeꞌä nꞌa lado de habu̱ ndi ꞌmu̱ihe ja mi jani yä nguꞌni ꞌnehe.

Nꞌa rä pa yä testigo rä Jeoba bi ꞌñuti mä nänä näꞌä hutsꞌi ha Apocalipsis 21:3, 4. Mi yꞌo̱de mä nänä näꞌä mää nuya yä testo, asta bi nzoni. Dende geꞌmu̱ xa bi ho näꞌä udi rä Biblia, ꞌne mꞌe̱fa tanto mä nänä ꞌne mä dada bi nxixtehe.

Mäske mä nänä ꞌne mä dada himi pädi ndunthi rä inglés, nuꞌu̱ xa mi jamäsu näꞌä xki bädi de rä Biblia. Kasi tatꞌä nsabdo, mäske mä dada xki mpe̱fi gatꞌho rä xui, nuꞌu̱ mi po̱ni mi predika ꞌne mi tsixkägi tanto nuga ngu näꞌä nꞌa mä tꞌu̱kä nju rä thuhu Sylvia. Tatꞌä semänä ꞌnehe gatꞌho rä familia mähye̱gi ndi nxadihe rä revista La Atalaya. Mä nänä ꞌne mä dada bi ꞌñutkägihe gä mädihe rä Zi Dada Jeoba, ꞌne geꞌä bi jakägi dä nxixtehe ha rä je̱ya 1956 nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi rꞌe̱tꞌa nje̱ya. Näꞌä rä mhäte bi ꞌñudi mä nänä ꞌne mä dada po rä Zi Dada Jeoba, nunka xtä pumfri ꞌne geꞌä xä maxkägi durante gatꞌho mä bida.

Mꞌe̱fa de dä po̱ni de rä secundaria, ya hingä ndi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä ganä. Nuga ndi enä: «Mu̱ gä mprekursor, nunka ma dä za gä muntsꞌä rä bojä pa gä biaja en avión po gatꞌho rä Xiꞌmhai». Dä fu̱di dä mpe̱fi ha nꞌa rä estación de gä radio. Ndi hutsꞌi yä disco ꞌne xa ndi ho näꞌä mä ꞌme̱fi. Koꞌmu̱ ndi mpe̱fi de gä ndee ꞌne de gä nxui, kasi ya hingä ndi ntini ha yä mhuntsꞌi, ꞌne ndi thogi ndunthi rä tiempo ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi mädi rä Zi Dada Jeoba. Pe mä konsiensia mi xikägi ge hingä geꞌä ndi pe̱fi, hänge dä fu̱di dä paatä mä mꞌu̱i.

Dä ma dä ꞌmu̱i ha Oshawa, Ontario. Ha näꞌä lugaꞌä ja gehni dä konose Ray Norman, nꞌa rä nju rä thuhu Lesli, ꞌne märꞌa yä precursor. Gatꞌho mi tuyämu̱i po geki ꞌne mi honi hanja dä maxkägi. Ora ndi handi hängu rä johya mi pe̱ꞌtsi, geꞌä bi maxkägi pa gä handi te mi debe gä pe̱fi ko mä bida. Nuꞌu̱ bi animägi gä pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä precursor. Hänge nuga dä fu̱di dä mprekursor dende rä septiembre de 1996. Nuga xa ndi johya ngeꞌä gatꞌho näꞌä ndi pe̱fi mi po̱ni xä ñho. Pe ha mä vida tobe ma xä ꞌñepu̱ mä ndunthi yä mpadi.

MU̱ JEOBA RꞌAꞌI NꞌA RÄ IMBITASIO, ¿POR HANJA HINGI TSAPI GI PE̱FI NÄꞌÄ DI MÄNDAꞌI?

Nuꞌmu̱ tobe ndi o ha rä secundaria, dä ku̱ꞌti mä solisitu pa gä ma ha rä ngu Betel ha Toronto (de rä dähni Canadá). Mꞌe̱fa, nuꞌmu̱ ya ndrä precursor bri mbitagi gä ma gä pe̱päbi Jeoba ha rä ngu Betel po 4 nje̱ya. Pe koꞌmu̱ xti konose Lesli ꞌne xa ndi ho, ndi tsu ge mu̱ gä asepta näꞌä rä imbitasio, ya nunka ma xtä handi mänꞌaki. Xa dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä asepta gä ma ha rä ngu Betel. Xa dä mꞌu̱kä triste ora dä xipäbi Lesli ꞌne ora dä ñꞌedihe.

Ha Betel dä mpe̱fi ha rä lavandería ꞌne mꞌe̱fa dä mpe̱fi de gä sekretario. Po näꞌä tiempoꞌä, Lesli bi mu̱di bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä precursora especial ha Gatineau (Quebec). Nuga xa ndi beni Lesli ꞌne rꞌabu̱ ndi ñꞌani te mi pe̱fi näꞌä oraꞌä. Rꞌabu̱ ndi ñꞌanise̱ mu̱ xti huahni nꞌa rä hogä desision o hinä. Mꞌe̱fa dä häni nꞌa rä notisia xi mähotho. Bri mbitabi Ray —näꞌä rä ku Lesli— pa dä mpe̱fi ha Betel ꞌne bi tokabi dä mꞌu̱i ha näꞌä rä kuarto habu̱ ndi ꞌmu̱i. Geꞌä bi maxkägi pa dä pädi habu̱ mi yꞌo Lesli. Lesli ꞌne nuga dä nthätihe rä 27 de febrero de 1971, näꞌä rä paꞌä dä kumpli 4 nje̱ya ha Betel.

Bri mbitagihe gä mahe gä pe̱päbihe Jeoba ha nꞌa rä mhuntsꞌi de gä idioma francés, ha Quebec de näꞌä mismo rä dähni Canadá. Mi thogi rꞌa yä je̱ya, bri mbitagi gä nsuperintendente de gä circuito. Ndi pe̱ꞌtsi 28 nje̱ya ꞌne ndi senti ge hingä ndi pe̱ꞌtsi rä esperiensia. Pe näꞌä hutsꞌi ha Jeremías 1:7, 8 bi nupkägi ndunthi mä mfeni. Pe tobe ndi tumämu̱i ge näꞌä rä mäkä ꞌme̱fi xki tꞌakägihe hingä xa za xtä pe̱fihe xä ñho, ngeꞌä mä mꞌe̱tꞌo mä zi ꞌme̱hñä xki thogi yä aksidente ha yä karro, hänge rꞌabu̱ himi tsa dä ñꞌähä xä ñho. Pe mä zi ꞌme̱hñä bi ꞌñengägi: «Mu̱ rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihu̱ nunä mäkä ꞌme̱fi, ¿hage hindä hogi gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di ꞌne gä tsapihu̱ gä jahu̱?». Por fin dä desidihe gä aseptahe näꞌä rä mäkä ꞌme̱fi, ꞌne dä ñꞌohe de gä biajante durante 17 nje̱ya.

Koꞌmu̱ xa mi ja ndunthi yä asunto nuꞌu̱ ndi atiende, kasi mi otho mä tiempo pa gä dedikabi mä zi ꞌme̱hñä. Pe Jeoba nzäntho mi ja te dä ꞌñutkägi. Nꞌa rä pa —nꞌa nonxi de mi xudi— dä o̱de toꞌo bi toka rä goxthi, pe ora dä xoki hinto mi yꞌoni. Ho̱nse̱ xki tꞌehni nꞌa rä ꞌmo̱tsꞌe näꞌä mi ku̱ yä fruta, yä ge̱xo, yä thuhme, nꞌa xito rä binu, yä kopa, ꞌne nꞌa rä zi he̱ꞌmi habu̱ mi enä: «Ju̱ki nꞌa zi tu̱i ri ꞌme̱hñä pa dä pasea». Xa xmä ñho näꞌä rä pa, pe nuga tobe mi ꞌme̱di gä hoki rꞌa yä discurso. Hänge dä embäbi Lesli ge hingä ma xtä po̱nihe. Dä handi ngu bi ntso̱ꞌmi nꞌa tu̱i, pe bi komprendegi. Ora dä fu̱di dä atiende nuꞌu̱ yä asunto ndi pe̱ꞌtsi, mä konsiensia bi mu̱di bi u̱ngägi. Dä fu̱di dä beni näꞌä hutsꞌi ha Efesios 5:25, 28 ꞌnepu̱ dä ense̱: «Po̱de rä Zi Dada Jeoba bengägi ge mähyoni gä jamäsu ꞌnehe mä zi ꞌme̱hñä». Dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌnepu̱ dä embäbi Lesli: «Maha, maha gä paseahu̱ nꞌa tu̱i». ¡Xa bi johya! Dä mahe ha nꞌa rä luga xa mähotho habu̱ mi thogi rä dehe. Dä xihe rä mantel ꞌne dä tsihe näꞌä xki tꞌakägihe. ¡Nunka xtä pumfrihe näꞌä rä pa dä thogihe temäꞌentho! Mꞌe̱fa bi za dä hoki nuꞌu̱ mä discurso mi ꞌme̱di. Xa ndi pe̱ꞌtsihe ndunthi rä johya de gä pe̱päbihe Jeoba de gä biajante.

Xa mi ndunthi nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi ndi tso̱nihe: mi fu̱di dende Columbia Británica asta Terranova. Nubye̱ hää ndi biaja ndunthi ja ngu xti desia nuꞌmu̱ ndrä tꞌu̱kä tsꞌu̱ntꞌu̱. Nꞌa rä pa bi zo ha mä mfeni gä ma ha rä Ngunsadi Galaad, pe nuga hingä ndi ne gä ma de gä misionero ha mä nꞌa rä dähni, ꞌne ndi senti ge nunka xä za xtä kumpli nuꞌu̱ yä rekisito mi tꞌadi pa gä misionero. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe ndi tsu ge mu̱ xtä misionero xä ꞌme̱nkägi ha nꞌa rä dähni de África habu̱ xa bi ja yä ñheni ꞌne yä gerra. Hänge nuga ndi enä: «En lugar de gä ma asta gehni, mänꞌa xa di johya gä pe̱päbi Jeoba ha nunä luga».

BI ZO̱KÄGIHE NꞌA RÄ IMBITASIO PA GÄ PE̱PÄBIHE JEOBA HA ESTONIA ꞌNE HA MÄRꞌA YÄ DÄHNI

Po rä je̱ya 1992, ha nuꞌu̱ yä dähni mi forma näꞌä mi fädi ngu rä Unión Soviética, yä gobiernu ya bi hyopäbi yä testigo rä Jeoba dä predika, dä muntsꞌi ꞌne dä ja märꞌa yä ꞌme̱fi. Hänge bi tꞌangägihe mu̱ ndi ꞌmu̱ihe dispuesto gä mahe de gä misionero ha rä dähni Estonia. Hingä ndi to̱ꞌmihe nunä rä imbitasio. Hänge xa dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä eñhe mänꞌaki: «Mu̱ rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihu̱ nunä mäkä ꞌme̱fi, ¿hage hindä hogi gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di ꞌne gä tsapihu̱ gä jahu̱?». ꞌNepu̱ dä aseptahe näꞌä rä imbitasio ꞌne dä ense̱: «Por lo menu himbi ꞌme̱nkägihe asta África».

Nguntꞌä dä fu̱dihe dä nxadihe rä idioma estonio. Hixki thogi ndunthi yä zänä de ndi ꞌmu̱ihe ha näꞌä rä dähniꞌä, bri mbitagihe gä pe̱päbihe Jeoba de gä biajante. Ndi tso̱nihe 46 yä congregación ꞌne rꞌa yä tꞌu̱kä grupo ha Estonia, Letonia, Lituania ꞌne ha Kaliningrado (de rä dähni Rusia). Hänge pe̱ꞌtsi te dä pädihe nꞌa tu̱i rä idioma letón, lituano ꞌne rä idioma ruso. Xa bi jakägihe xä ñhei. Pe yä ku de nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱ bi maxkägihe ꞌne xa mi jamädi ora mi handi ge ndi o̱tꞌehe ntsꞌe̱di po gä pädihe nuꞌu̱ yä idiomaꞌu̱. Po rä je̱ya 1999 bi soki rä ngu Betel de rä dähni Estonia ꞌne bri mbitagi gä forma ha rä Comité de näꞌä rä ngu Betel ko yä ku Toomas Edur, Lembit Reile ꞌne Tommi Kauko.

Dä konosehe ndunthi yä testigo rä Jeoba nuꞌu̱ xki jui de yä nguu ꞌne xki ꞌme̱hni asta Siberia. Mäske xa xki sufri ndunthi nuyu̱ yä ku ha yä fadi ꞌne xkri ꞌueke de yä familia, nunka mi ꞌmu̱i ko rä kue̱ nixi ko rä dumu̱i. Nuꞌu̱ nzäntho xa mi johya mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Ora ndi handihe njabu̱, bi ꞌñutkägihe ge dä za gä ze̱tihu̱ ꞌne dä za gä ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya mäske di thogihu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i.

Mi thogi yä je̱ya, Lesli bi mu̱di xa bi zabi. Ndi humämu̱ihe ge ngeꞌä kasi hixti ꞌuekehe rä tiempo pa gä nkätꞌihe o gä ntsayahe. Pe mꞌe̱fa dä dahe ngue̱nda ge xa mi tsabi ngeꞌä mi tsu̱di nꞌa rä ñheni rä thuhu fibromialgia. Lesli ꞌne nuga dä fu̱di dä mbenihe ge mänꞌa xä hogi xtä pengihe ha Canadá. Hänge ora bri mbitagihe gä mahe ha Patterson (Nueva York), ha näꞌä rä ngunsadi pa nuꞌu̱ yä Comité de yä ngu Betel, dä mbeni ge hinxä za xtä asepta näꞌä rä imbitasio. Xa dä xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä desidihe ge hää gä aseptahe näꞌä rä imbitasio. Jeoba bi jäpi nunä mä desisionhe. Durante näꞌä rä tiempo dä mahe ha näꞌä rä ngunsadiꞌä, Lesli bi tꞌumbäbi näꞌä rä tratamiento mi japäbi mꞌe̱di pa näꞌä rä ñheni mi pe̱ꞌtsi. Njabu̱ bi za dä pengihe dä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba mänꞌaki.

NꞌA RÄ IMBITASIO PA GÄ MAHE HA MÄ NꞌA RÄ DÄHNI XA YABU̱

Nꞌa rä xui po rä je̱ya 2008, nuꞌmu̱ ya xti pengihe pa Estonia mänꞌaki, bi tsꞌokägihe por telefono de rä ngu Betel de Estados Unidos ꞌne bi tꞌangägihe mu̱ ndi ꞌmu̱ihe dispuesto gä aseptahe mä nꞌa rä imbitasio pa gä mahe ha rä República Democrática del Congo (nꞌa rä dähni bi kohi ha África). ¡Geꞌä xa ndi tsuꞌä! Xa dä tumämu̱i ngeꞌä ꞌmestho rä hyaxꞌä mi tho̱ꞌmi gä mäñhe mu̱ hää ndi aseptahe näꞌä rä imbitasio o hinä. Hinte dä xipäbi mä zi ꞌme̱hñä pa njabu̱ xä za xä ñꞌähä ꞌne hinxä durämu̱i. Pe nuga gatꞌho rä xui dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne dä xipäbi por hanja ndi tumämu̱ihe gä mahe asta África.

Rä hyaxꞌä nuꞌmu̱ dä xipäbi mä zi ꞌme̱hñä, dä eñhe: «Jeoba di mbitagihu̱ gä mahu̱ asta África pa gä pe̱päbihu̱. Mu̱ hingä mahu̱, ¿hanja ma dä za gä pädihu̱ mu̱ hää dä za gä pe̱fihu̱ o hinä näꞌä rä mäkä ꞌme̱fi tꞌakägihu̱?». Hänge mäske ya xti pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba durante 16 nje̱ya ha rä dähni Estonia, dä ñhokihe ꞌne dä ju̱he rä avión pa dä mahe ha Kinsasa, bi kohi ha rä República Democrática del Congo. Rä ngu Betel de näꞌä rä lugaꞌä, mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä jardin xa mähotho ꞌne xa ndi sentihe nꞌa rä tsaya ha mä mfenihe. Ora dä tso̱nihe ha näꞌä rä ngu habu̱ ma gä ꞌmu̱ihe, mä zi ꞌme̱hñä bi to̱te ha rä jädo nꞌa rä zi he̱ꞌmi näꞌä mi pe̱ꞌtsi dende nuꞌmu̱ dä po̱nihe de rä dähni Canadá. Nunä zi he̱ꞌmi mi enä: «Johya habu̱ dä ꞌme̱nꞌäꞌi, ja ngu nꞌa rä zi planta do̱ni habu̱ dä tꞌetꞌi». Ora ya dä konosehe yä zi ku, ora ndi utihe yä zi jäꞌi de rä Noya Äjuä, ꞌne ora dä handihe tenguꞌä rä bida nꞌa rä misionero ha nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱, dä dahe ngue̱nda hängu rä johya mi to̱bgägihe. Ko rä tiempo, dä pe̱ꞌtsihe rä johya de gä tso̱nihe yä ngu Betel ha mä 13 yä dähni de África. Njabu̱ dä handihe tenguꞌu̱ yä mꞌu̱i ꞌne yä nzäi yä zi jäꞌi de rꞌa nꞌañꞌo yä luga. Nubye̱ hää bi mꞌe̱di nuꞌu̱ mä dumu̱i ndi pe̱ꞌtsi mä mꞌe̱tꞌo ꞌne dä umbäbihe njamädi rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä xki me̱nkägihe ha África.

Ha Congo-Kinsasa, mi tꞌakägihe nuꞌu̱ yä zi ñhuni nunka xti mbenihe ge nꞌa rä pa xä za xtä tsihe. Por ejemplo, ngu yä zi zuꞌue. Pe ora ndi handihe ge yä ku xa mi tsamäku̱hi, dä prebahe ꞌnehe ꞌne dä dahe ngue̱nda ge xa xmä ku̱hi.

Dä pe̱ꞌtsihe rä oportunida de dä mahe ha nuꞌu̱ yä luga habu̱ mi ja yä gerra pa dä häꞌtsuäbihe rä mfatsꞌi yä ku ꞌne pa dä nupäbihe yä mfeni. Ha nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱, mi tꞌo̱ꞌtuäbi rä ntsꞌomꞌu̱i yä ꞌme̱hñä ꞌne yä zi bätsi. Yä ku de näꞌä rä lugaꞌä xa myä zi hyoya. Pe nuyu̱ yä ku xa mi mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä hnini, ꞌne hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge nꞌa rä pa ma dä hyandi mänꞌaki gatꞌho nuꞌu̱ yä familia ꞌne yä amigo xä du. Nuꞌu̱ yä hogä ejemplo, bi nupkägihe ndunthi mä mfenihe, ꞌne bi jakägihe gä hudihe ꞌne gä ntso̱ꞌmihe mu̱ mi njabu̱ ꞌnehe näꞌä rä mhäte ndi udihe po rä Zi Dada Jeoba. Rꞌa yä zi ku xki ꞌme̱di yä nguu ꞌne yä sofo. Gatꞌho näꞌä mi thogi bi jakägi gä handi ge nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ja ha rä Xiꞌmhai, nse̱kitho dä za dä mꞌe̱di, pe hingi thogi njabu̱ ko näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Mäske nuyu̱ yä ku mi thogi yä däta xuñha, kasi hingä ndi o̱dehe ge mi keha. Geꞌä bi rꞌakägihe rä balo pa gä ñhantꞌmehe nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne nuꞌu̱ yä ñheni ndi thogihe.

DÄ PREBAHE NꞌA ZI TU̱I NUꞌU̱ YÄ DÄHNI ASIA

Bi zo̱ho̱ mä nꞌa rä imbitasio näꞌä hingä ndi to̱ꞌmihe. Nubye̱ bi tꞌengägihe gä mahe ha rä ngu Betel de rä dähni Hong Kong. Nunka xti mbenihe ge nꞌa rä pa gä mahe asta nuꞌu̱ yä dähniꞌu̱ xa yabu̱. Pe koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba nzäntho xki maxkägihe ko ndunthi rä mhäte ha nuꞌu̱ yä luga habu̱ xki me̱nkägihe, nubye̱ hindä dudahe ꞌne mäntꞌä dä aseptahe näꞌä rä imbitasio. Hää, po rä je̱ya 2013, bi jakägihe dä nzonihe ngeꞌä pe̱ꞌtsi te dä edihe nuꞌu̱ mä amigohe de näꞌä rä lugaꞌä ꞌne de gatꞌho nuꞌu̱ yä luga mähotho de África. ¡Nubye̱ nisiquiera ndi imäjinähe te mi to̱bgägihe!

Gä po̱nihe de África pa dä mahe ha Hong Kong, bi jakägihe xä ñhei. Ngeꞌä nunä rä luga nꞌa mrä däta hnini habu̱ mi ꞌmu̱i xi ndunthi yä jäꞌi, mi yꞌo xi ndunthi yä karro ꞌne mi ja ndunthi rä ruido. Xa mi nꞌañꞌo de gatꞌho näꞌä xti ꞌmu̱ihe ha África, ꞌne bi jakägihe xä ñhei gä pädihe rä idioma chino. Pe yä zi ku de näꞌä rä lugaꞌä bi rꞌakägihe nꞌa rä hogä ꞌñehe, ꞌne xa dä hohe nuꞌu̱ yä ñhuni de näꞌä rä lugaꞌä. Koꞌmu̱ yä mhuntsꞌi nguntꞌä bi xu, mi ja mꞌe̱di dä thoki mänꞌa rä däta rä ngu Betel de näꞌä rä hniniꞌä. Pe yä hai xa xmä mädi toꞌo dä dai, hänge rä Cuerpo Gobernante bi desidi bi poni näꞌä rä ngu Betel pa ha mä nꞌa rä luga ꞌne bri pa kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä edificio mi jani. Po rä je̱ya 2015 mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga, nubye̱ dä mahe pa rä dähni Corea del Sur habu̱ di pe̱päbihe rä Zi Dada asta mäpaya. Näꞌä rä idioma de nunä luga xä ñhei. Pe di nupkägihe ndunthi mä mfenihe ora yä zi ku xikägihe ge ngu ri thogi yä pa, mänꞌa di ntiendegihe ora di ñähe rä idioma coreano.

NÄꞌÄ XTÄ PÄDIHE

Rꞌabu̱ xä ñhei gä pe̱ꞌtsihu̱ yä rꞌayꞌo amigo habu̱ di tso̱nihu̱. Pe nuje dä dahe ngue̱nda ge mu̱ go gä fu̱dihu̱ gä unihu̱ ntsaya ꞌne gä fatsꞌihu̱ mä kuhu̱, hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä konosehu̱. Gatꞌho yä ku pe̱ꞌtsi yä hogä mꞌu̱i ꞌne rä Zi Dada Jeoba xä hyogägihu̱ pa dä za gä xokihu̱ mä korasohu̱, gä unihu̱ rä mhäte, gä pe̱ꞌtsihu̱ yä rꞌayꞌo amigo ꞌne gä mädihu̱ gatꞌho yä ku (2 Cor. 6:11).

Xtä handihe ge mähyoni gä mädihu̱ gatꞌho yä jäꞌi ja ngu di mädi rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe xtä handihe ge xa mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba di mäkägihu̱ ꞌne di gu̱nkägihu̱. Ora rꞌabu̱ ndi ntso̱ꞌmihe ꞌne ndi ñꞌanise̱he mu̱ märꞌa mi numäñhogihe o hinä, ndi ju̱kihe nuꞌu̱ yä zi he̱ꞌmi ꞌne nuꞌu̱ yä karta xki yꞌofo ꞌne xki rꞌakägihe nuꞌu̱ mä amigohe. Hinte mä duda ndi pe̱ꞌtsihe ge rä Zi Dada Jeoba mi thädi mä sadihe ꞌne mi rꞌakägihe rä mfatsꞌi ꞌne näꞌä rä tsꞌe̱di mi jakägihe mꞌe̱di.

Durante nuya yä je̱ya xä thogi, mäske Lesli ꞌne nuga xa ja ndunthi mä ꞌme̱fihe, pe xtä o̱tꞌehe ntsꞌe̱di po gä ꞌuekehe rä tiempo pa gä mplatikahe ꞌne gä thogihe mähye̱gi nꞌa rä pa temäꞌentho. ꞌNehe xtä handihe ge ora te di thogihu̱, xä ñho gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya ꞌne gä nthedehu̱, asta nuꞌmu̱ hingä geꞌä di mäñhu̱ ora di fu̱dihu̱ di nxadihu̱ nꞌa rä idioma. Tatꞌä xui di mplatikahe ꞌne di benihe te mä tꞌo̱tꞌe xä thogi durante rä pa näꞌä xä jakägihe xtä johyahe. ꞌNepu̱ di umbäbihe ndunthi rä jamädi rä Zi Dada Jeoba.

Nunka dä imäjinä ge nꞌa rä pa, ma xä za xtä misionero o xtä ma xtä pe̱päbi Jeoba ha märꞌa yä dähni. Pe xtä handi ge ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, xä za xtä ja gatꞌho näꞌä xä ne mä koraso. ¡Geꞌä xä jakägi gä pe̱ꞌtsi ndunthi rä johya! Nuga di mbeni ngu rä profeta Jeremías nuꞌmu̱ bi ꞌñenä ge xki hyandi hanja rä tsꞌe̱di rä Zi Dada Jeoba mänꞌa go xki ntäte ke näꞌä rä paha Jeremías (Jer. 20:7). Hää, rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihe ndunthi yä imbitasio ꞌne yä jäpi nuꞌu̱ hingä ndi to̱ꞌmihe. Asta xä rꞌakägi näꞌä rä regalo de gä po̱tsꞌe ha yä avión. Xtä biajahe ko rä avión ha ndunthi yä dähni ja ngu ndi ne nuꞌmu̱ ndrä tꞌu̱kä tsꞌu̱ntꞌu̱. Xtä tso̱nihe ndunthi yä ngu Betel de rꞌa nꞌañꞌo yä dähni de rä Xiꞌmhai. Hängu di jamädibi mä zi ꞌme̱hñä ngeꞌä ha gatꞌho nuꞌu̱ yä luga xtä mahe pa gä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba, xä maxkägi ndunthi ꞌne nzäntho xä ꞌñudi rä johya.

Nzäntho di e̱ntꞌihe ha mä mfenihe toꞌo di pe̱päbihe ꞌne por hanja. Gatꞌho nuꞌu̱ yä jäpi xtä hänihe mäpaya, nuꞌu̱ ho̱nse̱ nꞌa zi tu̱itho de gatꞌho nuꞌu̱ yä jäpi ma dä hä rä Zi Dada Jeoba ora xti hä näꞌä rä rꞌayꞌo Xiꞌmhai habu̱ ma dä umbäbi näꞌä di desia gatꞌho yä jäꞌi (Sal. 145:16).