Ogi tsu ꞌne xa dä mbaliente ngu Sadoc

1, 2. ¿Toꞌo näꞌä rä tsꞌu̱ntꞌu̱ mrä thuhu Sadoc? (1 Crónicas 12:​22, 26-28).

IMÄJINÄ näꞌä bi thogi mäyaꞌmu̱ ha rꞌa yä tꞌu̱kä tꞌo̱ho̱ getbu̱ de nꞌa rä luga rä thuhu Hebrón. Ha nunä luga xä muntsꞌi thogi de 340.000 yä ñꞌo̱ho̱. ¿Pa te? Xä muntsꞌi ngeꞌä nunä pa David ma dä thutsꞌi de gä rey ha rä dähni Israel. Koꞌmu̱ xa ndunthi nuyu̱ yä ñꞌo̱ho̱ xä muntsꞌi, di ntꞌo̱de hanja ko ndunthi rä johya di mplatika, tutuäbi yä jähñä Jeoba ꞌne thede. Geꞌä bi thogi po hñupa (1 Crón. 12:39). Entre tanto yä jäꞌi xki muntsꞌi, ꞌnehe mi yꞌoni nꞌa rä tsꞌu̱ntꞌu̱ mrä thuhu Sadoc. Tal vez nixi toꞌo mi da ngue̱nda ge mi ꞌmu̱hni. Pe rä Zi Dada Jeoba hää xki da ngue̱nda ꞌne bi ne ge ha rä Mäkä Tꞌofo xä gohi rä thuhu ꞌne näꞌä bi me̱fi pa gä pädihu̱ de geꞌä (hñeti 1 Crónicas 12:​22, 26-28). ¿Pe mi toꞌo näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱?

² Sadoc mi nꞌa rä tsꞌu̱ntꞌu̱ näꞌä mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä majhä ꞌne bi mpe̱fi mähye̱gi ko näꞌä rä majhä mrä thuhu Abiatar. Rä Zi Dada Jeoba xki umbäbi ndunthi rä mfädi Sadoc pa xä bädi ꞌne xä ntiende mi ndaꞌä rä bolunta (2 Sam. 15:27). Yä jäꞌi mi ho dä ma ko Sadoc pa mi apäbi yä konseho. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, Sadoc himi tsu ꞌne xa mrä baliente. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä pädihu̱ por hanja rä Mäkä Tꞌofo udi ge Sadoc himi tsu ꞌne xa mrä baliente.

3. a) ¿Por hanja xa mähyoni hingä ntsuhu̱ ꞌne gä mbalientehu̱? b) ¿Te ma gä pädihu̱?

³ Durante nuya yä gäxä pa, rä Zithu ꞌñenä nꞌa rä dumänthuhu gä zate näꞌä honi hanja dä za ne dä huatuäbi rä hnini rä Zi Dada Jeoba (1 Ped. 5:8). Mientra di to̱ꞌmihu̱ näꞌä rä pa habu̱ rä Zi Dada Jeoba ma dä huati rä Zithu ꞌne gatꞌho näꞌä xä me̱fi, mähyoni hingä ntsuhu̱ ꞌne gä mbalientehu̱ (Sal. 31:24). Ma gä handihu̱ hñuu yä forma hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo Sadoc pa hingä ntsuhu̱ ꞌne gä mbalientehu̱.

MA GÄ APOYAHU̱ RÄ GOBIERNU ÄJUÄ

4. ¿Por hanja di ja mꞌe̱di hingä ntsuhu̱ ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ rä balo pa gä apoyahu̱ rä Gobiernu Äjuä? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁴ Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱ di apoyabihu̱ rä Gobiernu. Pa geꞌä xa ja mꞌe̱di hingä ntsuhu̱ ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä balo (Mat. 6:33). Por ejemplo, di ja mꞌe̱di hingä ntsuhu̱ ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ rä balo pa gä o̱tehu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba ꞌne pa gä predikahu̱ nuꞌu̱ yä hogä notisia de rä Tsꞌu̱tꞌhui o Gobiernu (1 Tes. 2:2). ꞌNehe, di ja mꞌe̱di rä balo pa hingä nthintꞌihu̱ ha yä politika ꞌne ha nuꞌu̱ yä xuñha ja ha nunä xiꞌmhai (Juan 18:36). Ndunthi yä testigo rä Jeoba xä thogi yä ñꞌäbojä, xä nhaꞌmpäbi o xä tꞌe̱ntꞌi fadi ngeꞌä hinxä ne xä yu̱tꞌi ha yä politika, nixi xä ne xä yu̱tꞌi de gä soldado.

5. ¿Por hanja xa mi ja mꞌe̱di hindä ntsu ꞌne dä mbaliente Sadoc?

⁵ Sadoc hingä ho̱nse̱ xki ma ha Hebrón pa dä hyandi hanja ma xä thutsꞌi David de gä rey, sino ke ꞌnehe xki ñhoki pa dä ntuhni mu̱ xä ja mꞌe̱di (1 Crón. 12:38). Hää, Sadoc mi ꞌmu̱i dispuesto dä ma ko David ꞌne dä ntuhni pa dä defende rä dähni Israel de nuꞌu̱ yä nkontra. Tal vez Sadoc himi pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia de gä soldado, pe näꞌä himi tsu ꞌne xa mrä baliente.

6. ¿Te mä hogä ejemplo bi hyandi Sadoc de rä rey David? (Salmo 138:3).

⁶ Pe, ¿te bi matsꞌi Sadoc pa himbi ntsu ꞌne bi mbaliente? Zäi ge nunä tsꞌu̱ntꞌu̱ mi handi näꞌä rä hogä ejemplo mi udi märꞌa yä ñꞌo̱ho̱ xa mi tse̱di ꞌne myä baliente. Nꞌa de nuya yä ñꞌo̱ho̱ mi geꞌä David. Koꞌmu̱ nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ de rä dähni Israel mi handi hanja David xa himi tsu ꞌne mrä baliente ora mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu pa dä ma dä ntuhni ko nuꞌu̱ yä nkontra, yä israelita bi mꞌu̱i de acuerdo ge dä thutsꞌi de gä rey (1 Crón. 11:​1, 2). ¿Por hanja himi tsu David ꞌne xa mrä baliente? Ngeꞌä mi pe̱ꞌtsuäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi apäbi rä mfatsꞌi ora mi ntuhni ko nuꞌu̱ yä nkontra (Sal. 28:7; hñeti Salmo 138:3). Sadoc ꞌnehe mi handi märꞌa yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ himi tsu ꞌne xa myä baliente ngu Jehoiadá ꞌne nꞌa rä tꞌu̱ näꞌä mrä soldado mrä thuhu Benaya. ꞌNehe mi ꞌmu̱i mä 22 yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ himi tsu ꞌne xa myä baliente ꞌne xki thutsꞌi ngu yä jefe ha rä dähni Israel (1 Crón. 11:​22-25; 12:​26-28). Gatꞌho nuyu̱ yä ñꞌo̱ho̱ himi tsu ꞌne mi ꞌmu̱i desidido dä umbäbi rä mfatsꞌi rä rey David.

7. a) ¿Toꞌo uni nꞌa rä hogä ejemplo mäpaya? b) Ja ngu dä handihu̱ ha rä bideo, ¿te dä za gä pädihu̱ de rä ku Nsilu?

⁷ Ora di handihu̱ hanja märꞌa yä amigo rä Zi Dada Jeoba hinxä ntsu ꞌne ko ndunthi rä balo xä apoyabi rä Gobiernu, geꞌä rꞌakägihu̱ ꞌnehe rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo. Por ejemplo, nuꞌmu̱ bi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai himbi ntsu ꞌne ko ndunthi rä balo himbi nthintꞌi ha yä politika (Mat. 4:​8-11; Juan 6:​14, 15). Rä Hesu nzäntho bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi. Mäpaya ꞌnehe di pe̱ꞌtsihu̱ yä hogä ejemplo de yä ku ꞌne yä zi nju nuꞌu̱ xä ꞌñudi ge hingi tsu ꞌne yä baliente. Por ejemplo, ndunthi yä bäsjäꞌi hinxä ntsu ꞌne xä mbaliente pa xä rechaza de dä yu̱tꞌi ha yä politika o pa hinxä yu̱tꞌi de gä soldado ora xä mhändabi. Dä hogi gi hyoni rꞌa de nuya yä esperiensia ha jw.org.a

FATSꞌI YÄ KU

8. ¿Por hanja dä za gä eñhu̱ ge yä anciano hingi tsu ꞌne xa yä baliente?

⁸ Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, xa di ho gä mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mä nꞌaa (2 Cor. 8:4). Pa geꞌä, rꞌabu̱ di ja mꞌe̱di hingä ntsuhu̱ ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä balo. Por ejemplo, ora ja yä gerra, yä anciano de rä mhuntsꞌi pädi ge yä ku di japäbi mꞌe̱di toꞌo dä nupäbi yä mfeni ko rä Mäkä Tꞌofo, o di japäbi mꞌe̱di toꞌo dä matsꞌi pa dä dini te dä hyee ꞌne te dä zi. Koꞌmu̱ yä anciano xa di mädi gatꞌho yä ku, ꞌmu̱i dispuesto dä umbäbi rä mfatsꞌi mäske rꞌabu̱ ꞌmu̱i en peligro yä bida (Juan 15:​12, 13). Njabu̱, yä anciano udi ge hingi tsu ꞌne ge yä baliente ngu Sadoc.

9. Ja ngu di handihu̱ ha 2 Samuel 15:​27-29, ¿te bi mhändabi Sadoc dä me̱fi? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁹ Rä bida David mi ꞌmu̱i en peligro ngeꞌä nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌu̱ mrä thuhu Absalón mi ꞌmu̱i desidido dä hyo David pa go xä gohi de gä rey (2 Sam. 15:​12, 13). Hänge David mi pe̱ꞌtsi te xä bo̱ni de Jerusalén. Näꞌä bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä ꞌme̱go: «¡Maha de gekua, o gatꞌho ma gä tsohu̱ ha yä yꞌe̱ Absalón ꞌne ma dä hyogägihu̱!» (2 Sam. 15:14). Ora ya gatꞌho bi bo̱ni de gehni, David bi da ngue̱nda ge mi ja mꞌe̱di toꞌo dä gohi ha rä hnini Jerusalén pa xä bädi te mi planea Absalón ꞌne xä hñäꞌspäbi David nuꞌu̱ yä notisia. Po geꞌä, David bi me̱hni Sadoc ꞌne märꞌa yä majhä pa Jerusalén (hñeti 2 Samuel 15:​27-29). Sadoc ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä majhä xa mi debe dä nsu ngeꞌä mu̱ xä fädi te mi pe̱fiꞌu̱, xä za xä tho. Absalón xa mrä tsꞌomꞌu̱i, mrä egoista ꞌne mrä traisionero. ¿Dä za gi imäjinä te xä yꞌo̱tpäbi Sadoc ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä ñꞌo̱ho̱ mu̱ xä bädi ge nuyu̱ go gehyu̱ mi hätsꞌi yä notisia ꞌne mi fatsꞌi David?

10. ¿Te bi me̱fi Sadoc ꞌne märꞌaa pa bi za bi ñämbäbi rä bida David?

¹⁰ David bi yꞌapäbi Sadoc ꞌne Husái ge xä matsꞌi xä me̱fi näꞌä xki planea (2 Sam. 15:​32-37). Husái bi jamäsu näꞌä bi mända David ꞌne bi ma bä nuu Absalón ꞌne bi hyatꞌi ge mi mfaxhui pa njabu̱ bi dähä rä komfiansa. Nubye̱ Husái bi umbäbi nꞌa rä tsꞌo konseho Absalón de hanja dä diriji nuꞌu̱ yä soldado pa dä ntunkui David. ꞌNepu̱ Husái bi ma bä xipäbi Sadoc ꞌne Abiatar näꞌä rä tsꞌo konseho xki umbäbi Absalón (2 Sam. 17:​8-16). Mäntꞌä Sadoc ꞌne Abiatar bi me̱hni nꞌa rä mꞌe̱hni pa duä xipäbi David näꞌä mi thogi (2 Sam. 17:17). Ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, Sadoc ꞌne märꞌa yä majhä, David bi za bi ñäni rä bida (2 Sam. 17:​21, 22).

11. ¿Hanja dä za gä mbalientehu̱ ngu Sadoc ora ja mꞌe̱di gä fatsꞌihu̱ mä kuhu̱?

¹¹ ¿Hanja dä za gä mbalientehu̱ ngu Sadoc ora mä kuhu̱ ꞌmu̱i en peligro ꞌne japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi? 1) Mähyoni gä pe̱fihu̱ näꞌä di mhändagihu̱. Ora ja yä xuñha ꞌne yä peligro, xa mähyoni gä mꞌu̱ihu̱ unido. Mähyoni gä mꞌu̱ihu̱ dispuesto gä o̱dehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä rä gia uni rä ngu Betel (Heb. 13:17). Yä anciano xa mähyoni ge njatꞌä dä bembäbi yä ku näꞌä di mändagihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba gä pe̱fihu̱ ora ja yä däyꞌe, yä mbiꞌmhai o märꞌa yä tsꞌo thogi (1 Cor. 14:​33, 40). 2) Ma gä mbalientehu̱ pe ꞌnehe ma gä usa mä juisiohu̱ (Prov. 22:3). Xa mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä di pe̱fihu̱ ꞌne näꞌä di mäñhu̱ pa njabu̱ hingä hutsꞌihu̱ en peligro mä bidahu̱ o yä bida mä kuhu̱. 3) Mähyoni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. Beni ge rä Zi Dada Jeoba xa turämu̱i po gekhu̱ ꞌne näꞌä hingi ne dä hyandi te gä thogihu̱. Hänge Näꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi pa dä za gä fatsꞌihu̱ mä kuhu̱ nsinke gä hutsꞌihu̱ en peligro mä bidahu̱.

12, 13. ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi yä zi ku Víktor ꞌne Vitali? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹² Ma gä handihu̱ te bi me̱fi yoho yä anciano yä thuhu Víktor ꞌne Vitali. Nuyu̱ yä anciano bi nkargo de dä hñäꞌspäbi rä ñhuni ꞌne rä dehe nuꞌu̱ yä zi ku bi thogi yä gerra ha rä dähni Ucrania. Rä zi ku Víktor enä: «Ndi pahe habu̱räza yä luga pa ndi honihe rä ñhuni. Njatꞌä ndi o̱dehe yä bala getbu̱ de gekhe. Nꞌa rä zi ku bi uni nuꞌu̱ yä ñhuni xki me̱ꞌtsi ꞌne njabu̱ ndunthi yä publicador bi za bi me̱ꞌtsi te dä zi po nꞌa rä tiempo. Nꞌa rä pa, ora ndi tutihe yä despensa ha nꞌa rä karro, bi dagi nꞌa rä bomba getbu̱ de gekhe pe himbi ntho. Gatꞌho rä pa dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa xä rꞌakägi rä balo ꞌne gä sigi gä fatsꞌi yä ku».

¹³ Rä zi ku Vitali xa himbi ntsu ꞌne bi mbaliente, pe ꞌnehe bi usa xä ñho rä juisio. Nuni zi ku enä: «Xa bi ja mꞌe̱di ndunthi rä balo. Näꞌä rä mu̱di biahe dä jahe bi zitsꞌi 12 yä ora. Xa ndi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba durante gatꞌho rä ꞌñuu. Ndi apäbi ge dä rꞌakägi rä mfädi ꞌne dä maxkägi pa hingä ꞌñexmänsu. Ndi thogi ho̱nse̱ ha nuꞌu̱ yä luga habu̱ rä gobiernu xki mää ge mi uni nse̱ki. Ora ndi handi hanja gatꞌho yä ku myä yꞌo̱de ꞌne mi mpe̱fi mähye̱gi, mänꞌa xa bi ze̱di mä jamfri. Nuꞌu̱ mi faxkägihe gä hokihe rä ꞌñuu habu̱ gä thogihe, mi mfatsꞌi mi muntsꞌi yä despensa, mi faxkägihe gä tutihe ha rä karro, mi rꞌakägihe rä ñhuni ꞌne mi honi habu̱ gä oxihe Víktor ꞌne nuga».

OGI FAYABI RÄ ZI DADA JEOBA

14. ¿Te di sentihu̱ ora di handihu̱ nꞌa rä ku näꞌä di mädihu̱ tsopu̱ rä Zi Dada Jeoba?

¹⁴ Hängu rä dumu̱i ꞌne rä u̱gi uni ora di handihu̱ nꞌa rä ku tsopu̱ rä Zi Dada Jeoba (Sal. 78:40; Prov. 24:10). Mu̱ näꞌä jäꞌiꞌä de mä familiahu̱ o nꞌa mä amigohu̱, rä dumu̱i ꞌne rä u̱gi mänꞌa xi rä dängi. Mu̱ nuꞌi xkä thogi njabu̱, rä ejemplo Sadoc dä za dä maxꞌäꞌi ndunthi.

15. ¿Por hanja mi ja mꞌe̱di dä mbaliente Sadoc pa hindä fayabi rä Zi Dada Jeoba? (1 Reyes 1:​5-8).

¹⁵ Nuꞌmu̱ rä rey David ya mrä zi däta jäꞌi ꞌne ya ma xä du, näꞌä rä tꞌu̱ mrä thuhu Adonías mi ne go xä nrey. Pe rä Zi Dada Jeoba ya xki desidi ge Salomón go geꞌä ma xä nrey xti du David (1 Crón. 22:​9, 10). Sadoc himbi traisionä rä Zi Dada Jeoba, pe nꞌa rä amigo mrä thuhu Abiatar go bi desidi dä apoya Adonías (hñeti 1 Reyes 1:​5-8). Hää, Abiatar bi desidi dä traisionä rä rey David ꞌne rä Zi Dada Jeoba. ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Sadoc ora bi hyandi ge näꞌä rä amigo bi me̱fi njabu̱? Durante thogi de 40 yä je̱ya, Sadoc ꞌne Abiatar xki me̱päbi mähye̱gi rä Zi Dada Jeoba de gä majhä (2 Sam. 8:17). Xki mfatsꞌi pa dä su näꞌä rä arca rä Zi Dada Jeoba (2 Sam. 15:29). Xki apoya rä rey David ꞌne xki me̱ꞌtsi ndunthi yä hogä esperiensia mientra mi pe̱päbi mähye̱gi rä Zi Dada Jeoba (2 Sam. 19:​11-14).

16. ¿Te bi nupäbi rä mfeni Sadoc pa himbi fayabi rä Zi Dada Jeoba?

¹⁶ Mäske Abiatar bi ꞌuengi de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, Sadoc bi sigi bi me̱päbi rä bolunta ꞌne rä rey David nzäntho bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa. Ora rä rey David bi sipäbi näꞌä mi pe̱fi Adonías, bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi Sadoc, Natán ꞌne Benaya pa bi hñutsꞌi Salomón de gä rey (1 Rey. 1:​32-34). Ora Sadoc mi handi hanja Natán ꞌne märꞌaa, xa mi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä apoya rä rey David ꞌne himi fayabi rä Zi Dada Jeoba, zäi ge geꞌä bi nupäbi rä mfeni (1 Rey. 1:​38, 39). Nuꞌmu̱ Salomón bi zo̱ho̱ bi nrey, go bi hñutsꞌi de gä majhä Sadoc ha näꞌä rä lugahmä Abiatar (1 Rey. 2:35).

17. ¿Hanja dä za gi de̱mbäbi rä ejemplo Sadoc mu̱ nꞌa ri amigo o nꞌa rä ku näꞌä xa gi mädi desidi dä zopu̱ rä Zi Dada Jeoba?

¹⁷ ¿Te dä za gi pe̱fi ora gi handi ge nꞌa ri amigo o nꞌa rä ku näꞌä xa gi mädi desidi dä zopu̱ rä Zi Dada Jeoba? ꞌÑudi ge nuꞌi xkä desidi hingi fayabi rä Zi Dada Jeoba (Jos. 24:15). Gi nuhmä ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌaꞌi rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa gi sigi gi pe̱päbi ko ngatꞌho ri koraso. Xatuäbi ꞌne ogi ꞌuege de yä ku. Rä Zi Dada Jeoba xa di balora ora handi näꞌä gi pe̱fi po gi ñꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne näꞌä ma dä rꞌaꞌi ndunthi yä jäpi (2 Sam. 22:26).

18. Xi nuꞌi, ¿te dä za gi pädi de Marco ꞌne Sidse?

¹⁸ Ma gä handihu̱ te bi thogi rä zi ku Marco ꞌne rä zi ꞌme̱hñä rä thuhu Sidse. Mi te nuꞌu̱ yoho yä tꞌixu bi desidi bi zopu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä zi ku Marco enä: «Ora gi handi mꞌu̱i nꞌa ri zi bätsi, mäntꞌä xa gi senti ndunthi rä mhäte ꞌne gi ja ndunthi rä sacrificio po geꞌä. Hänge ora gi handi ge di desidi dä zopu̱ rä Zi Dada Jeoba xa gi senti ndunthi rä u̱gi ha ri koraso. Pe rä Zi Dada Jeoba nunka xä hye̱gägihe. Ora di desanimä, rä Zi Dada Jeoba japi dä nja rä tsꞌe̱di mä zi ꞌme̱hñä pa go dä animägi. Ha nuꞌmu̱ di desanimä mä zi ꞌme̱hñä, rä Zi Dada Jeoba go rꞌakägi rä tsꞌe̱di pa gä animäbi». Rä zi nju Sidse enä: «Ho̱nse̱ ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba xä za xtä ze̱tihe. Rꞌabu̱ ndi beni ge nuꞌu̱ mä tꞌixu bi zopu̱ rä Zi Dada Jeoba po mä tsꞌoki. Hänge nzäntho ndi xipäbi rä Zi Dada Jeoba näꞌä ndi senti. Nꞌa rä pa, nꞌa rä zi nju näꞌä ya mi o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya hixti handi, bi ꞌñengägi: “Beni zi nju ge hingo ri tsꞌoki”. Dä senti hanja rä Zi Dada Jeoba mi faxkägi näꞌä oraꞌä. Ko rä mfatsꞌi, xä za xtä sigi xtä pe̱päbi ko ndunthi rä johya».

19. Xi nuꞌi, ¿te gi ꞌmu̱i desidido gi pe̱fi?

¹⁹ Rä Zi Dada Jeoba ne ge gatꞌho gä mbalientehu̱ ngu Sadoc (2 Tim. 1:7). Pe Näꞌä ne ge go gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ꞌne hingä sentihu̱ ge dä za gä jahu̱ gatꞌho ko mä tsꞌe̱dise̱hu̱. Hänge ora gi thogi nꞌa rä xuñha habu̱ dä jaꞌi mꞌe̱di rä balo, yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Ogi duda ge näꞌä ma dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi pa dä za gi mbaliente ngu Sadoc (1 Ped. 5:10).