Xa dä nsu hyaxtho pa hingi tagi ha yä tentasio

1, 2. a) ¿Te bi xipäbi rä Hesu nuꞌu̱ yä apostol? b) ¿Por hanja nuꞌu̱ yä apostol bi fayabi rä Hesu? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

MI MꞌU̱KUA rä Hesu ha rä Xiꞌmhai bi ꞌñenä: «Di pädihu̱ ge rä espiritu nguntꞌä ꞌmu̱i dispuesto, pe rä ngo̱ hingi tse̱di» (Mat. 26:41b, TNM).a Nuya yä noya bi mää rä Hesu bi ꞌñudi ge di komprende ge yä mexiꞌmhai yä imperfecto ꞌne rꞌabu̱ di komete yä error. Pe rä Hesu ꞌnehe bi ne bi mää ge hindi debe xa gä komfiahu̱ ꞌne xa mähyoni gä nsuhu̱. Hindi debe gä mbenihu̱ ge mä ntsitsꞌihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba xa tse̱di ꞌne ge nunka ma gä tagihu̱ ha nꞌa rä pekado. Rä Hesu bi xipäbi njabu̱ nuꞌu̱ yä apostol ngeꞌä änte de geꞌä nuꞌu̱ xki asegurabi rä Hesu ge nuꞌu̱ nunka ma xä bandonä (Mat. 26:35). Nuꞌu̱ yä apostol xa mäjuäni himi ne dä fayabi rä Hesu, pe nuꞌu̱ tobe hixki da ngue̱nda ge xä ñhei toꞌo dä ze̱ti ora tso̱ho̱ yä däta xuñha. Po geꞌä rä Hesu bi ꞌñembäbi: «Ogi ähähu̱ ꞌne ogi tsaya de gi xadihu̱, pa njabu̱ hingi tagihu̱ ha yä tentasio» (Mat. 26:41a, TNM).

² ¿Te bi me̱fi yä apostol nuꞌmu̱ bi zo̱ho̱ nuꞌu̱ yä nkontra rä Hesu pa bi zitsꞌi? Nuyu̱ bi pumfri näꞌä xki xipäbi rä Hesu. Ko rä ntsu nuyu̱ bi bandonä rä Hesu ꞌne himbi kumpli näꞌä xki prometebi (Mat. 26:56).

3. a) Mu̱ hindi ne gä fayabihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ¿por hanja hindi debe xa gä komfiahu̱ ꞌne por hanja xa mähyoni gä nsuhu̱? b) ¿Te ma gä pädihu̱ ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱?

³ Nuju̱ ꞌnehe hindi debe xa gä komfiahu̱ ꞌne xa mähyoni gä nsuhu̱. Mäjuäni ge kada nꞌa de gekhu̱ di ꞌmu̱ihu̱ desidido hingä fayabihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Pe koꞌmu̱ ꞌnehe xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado, mu̱ hingä nsuhu̱ dä za gä tagihu̱ ha nꞌa rä tentasio (Rom. 5:12; 7:​21-23). Nse̱kitho dä za dä zo̱kägihu̱ nꞌa rä tentasio ꞌne tal vez ma gä sentihu̱ ge xä ñhei gä ze̱tihu̱. Pe mu̱ hindi ne gä fayabihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu, mähyoni gä jamäsuhu̱ näꞌä rä tsꞌofo bi umbäbi yä apostol. Hänge nunä ntꞌudi di nxadihu̱, bi thoki pa gä pädihu̱ te dä za gä pe̱fihu̱. Mꞌe̱tꞌo, ma gä pädihu̱ habu̱ di debe xa gä nsuhu̱. ꞌNepu̱, ma gä pädihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä nsuhu̱ de yä tentasio. Pa ri uadi, ma gä handihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ nunka gä he̱gihu̱ de gä nsuhu̱.

¿HABU̱ DI DEBE XA GÄ NSUHU̱?

4, 5. ¿Por hanja xa mähyoni gä nsuhu̱ pa hingä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe mäske di mbenihu̱ ge hingä xa yä däta pekado?

⁴ Rꞌa yä pekado hingä xa yä däta ja ngu märꞌaa, pe mäske njabu̱ hää dä za dä tsꞌoni näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne ko rä tiempo dä za dä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ yä däta pekado.

⁵ Gatꞌho di ñhanduihu̱ yä tentasio. Hänge kada nꞌa de gekhu̱ hyaxtho di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ze̱tihu̱ rꞌa nꞌañꞌo yä tentasio. Por ejemplo, rꞌaa o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä däpäbi nuꞌu̱ yä tsꞌo nkꞌatꞌi ꞌne hindä yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado ko rä ndoyꞌo —ngu dä mꞌe̱ngui nꞌa rä jäꞌi näꞌä hinxä nthätui—. Rꞌaa pe̱ꞌtsi yä tsꞌo nkꞌatꞌi ngu dä kontsꞌise̱ yä mpo̱ngä ꞌmitꞌi, o desia dä hyandi nuꞌu̱ yä jäꞌi o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo o nuꞌu̱ hingi he yä dutu. Ha nunä xiꞌmhai di nheki märꞌa yä tsꞌo uso nuꞌu̱ dä za dä hyo̱xkägihu̱. Por ejemplo, yä jäꞌi hingi ho dä jamäsu yä konseho, yä bo̱ka o hingi ne dä me̱fi näꞌä di ho Äjuä ngeꞌä tsu te dä mbeni yä jäꞌi de geꞌä. Hänge hyaxtho di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä täpäbihu̱ nuya yä tsꞌo uso. Konrason rä Mäkä Tꞌofo enä: «Kada nꞌaa thogise̱ yä prueba nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi pe̱ꞌtsi geꞌu̱ ju̱tꞌi ꞌne kadi» (Sant. 1:​14, TNM).

6. ¿Te di debe gä rekonosehu̱?

⁶ Xi nuꞌi, ¿xkä handi te mä tsꞌo tꞌo̱tꞌe mänꞌä di jaꞌi xä ñhei gi ze̱ti? Nuꞌu̱ yä dondo hingi rekonose te mä tsꞌo nzäi o tsꞌo uso pe̱ꞌtsi, ꞌne di mbeni ge rä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba xa tse̱di ꞌne ge nunka ma dä me̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo. Pe xi nꞌa rä däta peligro toꞌo di mbeni njabu̱ (1 Juan 1:8). Beni ge asta rä apostol Pablo bi mää ge nuꞌu̱ toꞌo pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe xa mähyoni dä nsu pa njabu̱ hindä dagi ha nꞌa rä tentasio (Gál. 6:1). ¿Hänge pa mä ñhouise̱hu̱ mu̱ gä rekonosehu̱ habu̱ mänꞌa di jakägihu̱ xä ñhei gä ze̱tihu̱? (2 Cor. 13:5).

7. ¿Habu̱ mänꞌa xa mähyoni gä nsuhu̱ ꞌne hingä deskuidahu̱? Esplika te mi pe̱fi yä jäꞌi mäyaꞌmu̱.

⁷ Mu̱ ya dä handihu̱ te mä tsꞌo uso o te mä tentasio mänꞌa di jakägihu̱ xä ñhei gä ze̱tihu̱, ¿te di debe gä pe̱fihu̱? Xa mähyoni hingä deskuidahu̱ ꞌne mänꞌa gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge mäyaꞌmu̱ yä jäꞌi mi kotꞌi yä hnini ko yä däta jädo pa njabu̱ dä nsu de yä nkontra. ¿Pe gi pädi habu̱ mänꞌa mi ja rä peligro de dä yu̱tꞌi yä nkontra? Ha yä goxthi. Hänge himi deskuida ꞌne mänꞌa xa mi su. Nuju̱ ꞌnehe xa mähyoni mänꞌa xa gä nsuhu̱ habu̱ di handihu̱ ge mänꞌa ja rä peligro de gä fayahu̱ (1 Cor. 9:27).

¿TE DI DEBE GÄ PE̱FIHU̱ PA GÄ NSUHU̱?

8, 9. ¿Te mi debe xä me̱fi näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni ha Proverbios 7 pa hinxä me̱fi näꞌä däta pekado? (Proverbios 7:​8, 9, 13, 14, 21).

⁸ ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä tentasio? Ma gä handihu̱ te dä za gä pädihu̱ de rä mfistꞌofo Proverbios rä capítulo 7. Nuua pede hanja nꞌa rä tsꞌu̱ntꞌu̱ bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta pekado ko nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä mi pa rä ndoyꞌo. Ha rä versículo 22 pede hanja näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ nguntꞌä bi de̱ni näꞌä ꞌme̱hñä. Pe nuꞌu̱ yä versículo ja änte de nunä testo, mää ge mꞌe̱tꞌo bi mu̱di bi ja rꞌa yä tꞌo̱tꞌe näꞌä rꞌamätsꞌu̱ bi zitsꞌi pa bi dagi ha näꞌä däta pekadoꞌä.

⁹ ¿Te mä tꞌo̱tꞌeꞌu̱? Mꞌe̱tꞌo «bi thogi ha rä skinä näꞌä calle habu̱ nzäntho mi ꞌmai näꞌä ꞌñätsa ꞌme̱hñä». ꞌNepu̱ bi gu̱ näꞌä rä ꞌñuu mi tsitsꞌi ha rä nguu näꞌä ꞌme̱hñäꞌä (hñeti Proverbios 7:​8, 9). Mꞌe̱fa, ora bi hyandi näꞌä ꞌme̱hñä bi bo̱ni de rä nguu pa bi ma bä tsu̱di, en lugar de xä ma de gehni, näꞌä bi hotho hanja näꞌä ꞌme̱hñäꞌä bi zu̱di ꞌne bi zu̱ꞌtsi. Näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ꞌä xa bi ho bi yꞌo̱de hanja näꞌä ꞌme̱hñäꞌä mi pede ge segun xki umbäbi yä ofrenda Äjuä. Näꞌä bi xipäbi njabu̱ pa dä japäbi dä gamfri näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ ge näꞌä mi nꞌa rä hogä ꞌme̱hñä (hñeti Proverbios 7:​13, 14, 21). ¿Dä za gä handihu̱ te mä tꞌo̱tꞌe bi me̱fi näꞌä rä tsꞌu̱ntꞌu̱ änte de xä me̱fi nꞌa rä däta pekado? Mu̱ dende ri mu̱di xä rechaza nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱, hingä ma xä dagi ha näꞌä pekadoꞌä.

10. Ja ngu näꞌä rä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni ha rä mfistꞌofo Proverbios, ¿te dä za gä fu̱dihu̱ gä pe̱fihu̱ mu̱ hingä nsuhu̱?

¹⁰ Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe dä za dä ꞌñekägihu̱ yä tentasio. Näꞌä bi thogi näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni ha Proverbios 7 udi ge mäske nꞌa rä jäꞌi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe dä za dä dagi ha nꞌa rä däta pekado mu̱ hindä nsu. Ora nꞌa rä jäꞌi ya bi dagi ha nꞌa rä däta pekado, mꞌe̱fa asta dä za dä ꞌñenä: «Hindi pädi hanja dä thogi njaua». Pe mu̱ dä beni näꞌä bi me̱fi änte de geꞌä, zäi ge ma dä hyandi ge bi mu̱di bi me̱fi rꞌa yä tꞌo̱tꞌe näꞌä bi zitsꞌi dä dagi ha näꞌä tentasioꞌä. Tal vez bi mu̱di bi me̱ꞌtsi yä tsꞌo amigo, bi yꞌo̱de o bi hyandi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo ha rä radio, ha rä telebision o ha rä internet. ꞌNehe tal vez bi hye̱gi de bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba, ya himi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, o ya himi ntini ha yä mhuntsꞌi nixi mi predika. Ja ngu näꞌä rä tsꞌu̱ntꞌu̱ no̱ni ha rä mfistꞌofo Proverbios, zäi ge hingä nse̱kitho bi dagi ha rä pekado, sino ke änte de geꞌä rꞌamätsꞌu̱u̱ bi mu̱di bi me̱fi rꞌa yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe.

11. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ hindi ne gä tagihu̱ ha nꞌa rä pekado?

¹¹ ¿Te dä za gä pädihu̱? Ge hingä kombasta gä ebitahu̱ nꞌa rä däta pekado, sino ke xa mähyoni gä usa mä juisiohu̱ pa njabu̱ gä ebitahu̱ dende ri mu̱di nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä zixkägihu̱ gä ñhanduihu̱ nꞌa rä tentasio. Geꞌä rä konseho bi uni rä rey Salomón ora bi uadi bi mede näꞌä bi me̱fi näꞌä tsꞌu̱ntꞌu̱ ko näꞌä tsꞌo ꞌme̱hñä. Näꞌä bi ꞌñenä: «Ogi hopi ri koraso dä ꞌuengi pa dä ma ha rä ꞌñuu näꞌä ꞌme̱hñäꞌä. Oxki ma gi de̱ni ꞌne po rängeꞌä ma gi mꞌe̱di ꞌne ma gi yꞌobu̱ de gä nani» (Prov. 7:25). ꞌNehe bi ꞌñenä: «ꞌUege yabu̱ de geꞌä ꞌne nisiquiera ma gi beni gi kuatꞌi ha rä goxthi nguu» (Prov. 5:​3, 8). Hää, mu̱ hindi nehu̱ gä o̱tꞌehu̱ nꞌa rä pekado mähyoni ge dende änte gä ꞌuegehu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä zixkägihu̱ gä tagihu̱.b Ja rꞌa yä kosa nuꞌu̱ dä za dä me̱fi nꞌa rä kristianu ꞌne hingä nꞌa rä pekado. Pe nuju̱se̱ dä za gä handihu̱ ndaꞌu̱ de nuya yä tꞌo̱tꞌe dä za gä ebitahu̱ pa njabu̱ hindä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä pekado (Mat. 5:​29, 30).

12. ¿Te bi matsꞌi Job pa nunka bi dagi ha nꞌa rä däta pekado? (Job 31:1).

¹² Mu̱ di nehu̱ gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä peligro dä za dä zixkägihu̱ gä o̱tꞌehu̱ nꞌa rä däta pekado, dä hogi gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo Job. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge koꞌmu̱ Job xki nthäti, bi desidi nunka dä desia mä nꞌa rä ꞌme̱hñä. Näꞌä bi ꞌñenä: «Xtä ja nꞌa rä kohi ko mä da» (hñeti Job 31:1). Näꞌä rä kohi o promesa bi ja, geꞌä bi matsꞌi pa nunka bi desia mä nꞌa rä ꞌme̱hñä. Nuju̱ ꞌnehe di debe gä desidihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ nunka gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä ma dä zixkägihu̱ gä tagihu̱ ha nꞌa rä däta pekado.

13. ¿Por hanja xa mähyoni gä jamäsuhu̱ te di e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹³ ꞌNehe xa mähyoni gä jamäsuhu̱ te di e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ (Éx. 20:17). Rꞌaa enä: «Mientra hingä pe̱fi nꞌa rä däta pekado hinte dä ja mu̱ ho̱nse̱ gä imäjinätho». Pe hingä mäjuäni njabu̱, mu̱ nuju̱se̱ di e̱ntꞌihu̱ yä tsꞌo mfeni ha mä ñäxuhu̱, nuju̱se̱ go di hutsꞌise̱hu̱ nꞌa rä tentasio näꞌä ma gä ntsauihu̱. Mäjuäni ge rꞌabu̱ tso̱ho̱se̱ yä tsꞌo mfeni. ¿Pe te dä za gä pe̱fihu̱ ora thogi njabu̱? Xa mähyoni ge nguntꞌä gä e̱nihu̱ nuꞌu̱ yä ntsꞌo mfeniꞌu̱ ꞌne go gä ku̱ꞌtihu̱ nuꞌu̱ yä mfeni xä ñho. Njabu̱ hingä ma gä hopäbihu̱ dä te nuꞌu̱ yä tsꞌo mfeniꞌu̱ nixi ma gä tagihu̱ ha nꞌa rä pekado (Filip. 4:8; Col. 3:2; Sant. 1:​13-15).

14. ¿Te mä nꞌa ma dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä tentasio?

¹⁴ ¿Te mä nꞌa ma dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä tentasio? Mähyoni xa gä mꞌu̱ihu̱ kombensido ge pa mä ñhouise̱hu̱ mu̱ gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba. Mäjuäni ge pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nuꞌu̱ yä mfeni xä ntꞌaxi ja ngu di ho rä Zi Dada Jeoba, mähyoni xa gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di. Pe di bale rä penä ngeꞌä mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ma gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi ꞌne ma gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tsaya ha mä mfenihu̱.

15. ¿Hanja ma dä maxkägihu̱ mu̱ gä e̱ntꞌihu̱ ha mä ñäxuhu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ꞌne yä mfeni xä ntꞌaxi?

¹⁵ Mähyoni gä e̱ntꞌihu̱ ha mä ñäxuhu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ꞌne yä mfeni xä ntꞌaxi. ꞌNehe mähyoni gä nxadihu̱ gä u̱tsahu̱ näꞌä xä ntsꞌo ꞌne gä mädihu̱ näꞌä xä ñho (Amós 5:15). Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ma gä japägihu̱ dä ze̱di näꞌä mä desisionhu̱ de gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba ꞌne mä nꞌa ma gä nehu̱ gä ebitahu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ꞌne yä peligro dä za dä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä pekado. ꞌNehe geꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä balo pa gä ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä tentasio ma dä ꞌñekägihu̱.

16. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä potꞌihu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ꞌne yä mfeni xä ntꞌaxi ha mä ñäxuhu̱? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁶ ¿Pe te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä potꞌihu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ꞌne yä mfeni xä ntꞌaxi ha mä ñäxuhu̱? Mähyoni xa gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä mfaxtehu̱ ha nuꞌu̱ yä mäkä ꞌme̱fi ma dä japäbi dä ze̱di näꞌä rä mhäte di sentihu̱ po rä Zi Dada Jeoba. Ora di ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ꞌne di predikahu̱, mänꞌa di ze̱di näꞌä mä desisionhu̱ de gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba ꞌne njabu̱ mänꞌa ma gä pe̱ꞌtsihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä tentasio dä zo̱kägihu̱ (Mat. 28:​19, 20; Heb. 10:​24, 25). Gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä hudi gä ntso̱ꞌmihu̱ näꞌä utkägihu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa mänꞌa gä mädihu̱ näꞌä xä ñho ꞌne gä u̱tsahu̱ näꞌä di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba (Jos. 1:8; Sal. 1:​2, 3; 119:​97, 101). Ogi pumfri nunä konseho bi uni rä Hesu ora bi ꞌñenä: «Ogi tsaya de gi xadihu̱, pa njabu̱ hingi tagihu̱ ha yä tentasio» (Mat. 26:​41, TNM). Ora di ꞌuekehu̱ rä tiempo pa di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä ne gä pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä (Sant. 4:8).

SIGI GI NSU ꞌNE OGI DESKUIDA

17. ¿Te mä tsꞌo uso bi ntsaui njatꞌä rä apostol Pedro?

¹⁷ Zäi ge xä za xtä dominähu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä tsꞌo uso di pe̱ꞌtsihu̱, pe tal vez jabu̱ märꞌaa nuꞌu̱ xa di jakägihu̱ xä ñhei gä dominähu̱ ꞌne gä täpäbihu̱. Geꞌä bi thogi rä apostol Pedro. Koꞌmu̱ näꞌä mi tsu te dä mängä yä jäꞌi, geꞌä bi japäbi bi nega hñu mꞌiki rä Hesu (Mat. 26:​69-75). Pe ko rä tiempo ꞌñenä bi logra bi däpäbi rä ntsu. Di pädihu̱ njabu̱ ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo pede ge nꞌa rä pa ko ndunthi rä balo bi predikabi nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i ha näꞌä rä ngu de gä tsꞌu̱tꞌhui mi fädi ngu rä Sanedrín (Hech. 5:​27-29). Pe mi thogi rꞌa yä je̱ya, rä apostol Pedro mänꞌaki bi zu te dä mängä yä jäꞌi, hänge bi ꞌuege de nuꞌu̱ yä ku mi ñungui ngeꞌä nuyu̱ hingä myä judío (Gál. 2:​11, 12). Hää, bä pengi mänꞌaki näꞌä rä tsꞌo uso mi mbeni ge ya xki däpäbi. Hindi pädihu̱ mu̱ nꞌa rä pa bi logra bi däpäbi gatꞌho näꞌä rä ntsu o hinä.

18. ¿Te dä za dä thogi ko nuꞌu̱ yä tsꞌo uso di mbenihu̱ ge ya xtä täpäbihu̱?

¹⁸ Ja ngu rä apostol Pedro, nuꞌi ꞌnehe tal vez gi mbeni ge ya gä täpäbi nuꞌu̱ yä tsꞌo uso ngi pe̱ꞌtsi. Pe oxa gi komfia, sigi gi ꞌuege ꞌne gi ebita nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe o yä peligro dä za dä japäbi dä pengi näꞌä tsꞌo uso o tentasio. Nꞌa rä ku bi ꞌñenä: «Po 10 nje̱ya xti täpäbi näꞌä bisio de gä handi nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi he yä dutu o pe̱fi yä pekado ko yä ndoyꞌo. Hänge ndi humämu̱i ge ya xti täpäbi nunä bisio. Pe näꞌä tsꞌo nkꞌatꞌiꞌä, ꞌñenä go xki ñꞌägitho ngu nꞌa rä dumänthuhu gä lion näꞌä ya xä ñhoki pa dä ntsate». Pe näꞌä ku himbi rindi ꞌne bi sigi bi ntsaui nuya yä tsꞌo nkꞌatꞌi. Bi da ngue̱nda ge nunä tsꞌo nkꞌatꞌi ma xä ntsaui hyaxtho o durante rä bida asta xti zo̱ho̱ rä Paraiso. Rä zi ꞌme̱hñä ꞌne yä anciano xä sigi xä umbäbi rä mfatsꞌi pa dä ze̱ti ꞌne hindä dagi ha nunä tsꞌo bisio.

19. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ mu̱ tobe di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tsꞌo uso näꞌä dä za dä jakägihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä pekado?

¹⁹ Mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tsꞌo uso, näꞌä tobe hinxä za xtä täpäbihu̱, ¿te dä za gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ nunä tsꞌo uso hindä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ nꞌa rä pekado? Mähyoni gä jamäsuhu̱ nunä konseho bi uni rä Hesu ora bi ꞌñenä: «Ogi ähähu̱». Asta nuꞌmu̱ gi senti ge ya gä täpäbi nuꞌu̱ yä tsꞌo bisio o tsꞌo nkꞌatꞌi, sigi gi nsu ꞌne ꞌuege de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe o yä peligro dä za dä zixꞌäꞌi gi tagi mänꞌaki ha nꞌa rä tentasio (1 Cor. 10:12). ꞌNehe, sigi gi pe̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xkä handi ge xä maxꞌäꞌi pa gi ze̱ti nuꞌu̱ yä tentasio. Ha rä Mäkä Tꞌofo ha Proverbios 28:14 enä: «Nꞌa rä jäꞌi näꞌä nzäntho pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä tsu Äjuä, ꞌmu̱i ko rä johya» (2 Ped. 3:14).

TE MÄ BENEFISIO DI HÄNIHU̱ ORA XA DI O̱THU̱ NTSꞌE̱DI PO HINGÄ TAGIHU̱ HA NꞌA RÄ TENTASIO

20, 21. a) ¿Te mä benefisio di hänihu̱ mu̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po hingä tagihu̱ ha yä tentasio? b) ¿Te ma dä me̱fi Jeoba mu̱ gä hutsꞌihu̱ de mä partehu̱? (2 Corintios 4:7).

²⁰ ¿Pe di bale rä penä xa gä nsuhu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä tentasio? Hää, nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌi ꞌne yä johya ofrese rä pekado, ho̱nse̱ nꞌa ratotho. Pe näꞌä rä johya ehe de gä o̱tehu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba, mänꞌa ndunthi ꞌne dä za dä dura pa nzäntho (Heb. 11:25; Sal. 19:8). Nuju̱ bi thogägihu̱ pa gä desiahu̱ gä pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba (Gén. 1:27). Hänge ora di pe̱fihu̱ njabu̱, rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya ngeꞌä di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi ꞌne di pe̱ꞌtsihu̱ rä humu̱i de gä mꞌu̱ihu̱ pa nzäntho (1 Tim. 6:12; 2 Tim. 1:3; Jud. 20, 21).

²¹ Mäjuäni ge rä Mäkä Tꞌofo enä ge mä ngo̱hu̱ hingi tse̱di, pe hingi signifika ge di ꞌmu̱ihu̱ kondenädo gä tagihu̱ ha nꞌa rä tentasio o ha nꞌa rä pekado. Ademäs mu̱ gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, näꞌä nzäntho ma dä mꞌu̱i pa dä maxkägihu̱ (hñeti 2 Corintios 4:​7, TNM). Ja ngu gi handi ha nunä testo, rä Zi Dada Jeoba di prometegihu̱ dä rꞌakägihu̱ näꞌä rä tsꞌe̱di thogi de näꞌä di pe̱ꞌtsihu̱. Pe näꞌä to̱ꞌmi gä hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ ꞌne gä usahu̱ näꞌä rä tsꞌe̱di di pe̱ꞌtsihu̱ pa gä täpäbihu̱ yä tentasio. Mu̱ gä hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ ꞌne gä usahu̱ näꞌä rä tsꞌe̱di ya di pe̱ꞌtsihu̱, rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌakägihu̱ näꞌä rä tsꞌe̱di tobe di jakägihu̱ mꞌe̱di (1 Cor. 10:13). Ko rä mfatsꞌiꞌä ma dä za gä ze̱tihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä tentasio.