Atene so Azo so Asala Nzala ti Tene ni Ayeke Hunda Fani Mingi
Tongana Nzapa ayeke ndoye, ngbanga ti nyen lo zia lege na sioye?
NZAPA azia lege na sioye, na azo kutu mingi na ndo sese abi tele ti ala dä ti sala ni. Na tapande, ala yeke londo na tene ti bira, ala yeke bi anene ngombe na ndo ti amolenge, ala yeke gbi sese na wâ, na ala yeke sala si aboma aga. Azo kutu mingi ayeke nyon manga na ayeke wara cancer ti fufu, ala yeke sala lango sioni na ala yeke wara akobela ti koli na wali, ala yeke nyon samba ahon ndo ni na ala yeke wara kobela ti foie, na ambeni ye nga. Mara ti azo tongaso aye biani pepe si a zi sioye kue. Ala ye gi ti tene a zi asioni ye so aga na pekoni. Tongana ala ko lengo ti ye so ala lu, ala yeke dekongo, “Ngbanga ti nyen asi na mbi?” Na ala yeke zia tene ni na li ti Nzapa, tongana ti so aProverbe 19:3 atene: “Ye ti buba ti zo afuti lege ti lo, na bê ti lo aso na L’Eternel.” Tongana Nzapa akanga lege na salango sioni ti ala, ka fade ala yeke dekongo so a mu na ala liberté pepe ti sala ni.
Kota nda ni so Jéhovah azia lege na sioni ayeke ti kiri tene na kite ti Satan. Satan Diable atene Nzapa alingbi pepe ti zia na ndo sese azo so ayeke duti be-ta-zo na Lo na gbele tara. (Job 1:6-12; 2:1-10) Jéhovah azia lege na Satan ti ngbâ na fini tongaso si lo wara lege ti fa tongana dengo kite ti lo ni ayeke tâ tene. (Exode 9:16) Ti fa so dengo kite ti lo ayeke tâ tene, Satan angbâ ti ga na avundu laso, ti pusu azo ti ke Nzapa. (Apocalypse 12:12) Ye oko, Job angbâ la ni be-ta-zo. Jésus nga aduti tongaso. Atâ Chrétien laso ayeke be-ta-zo.—Job 27:5; 31:6; Matthieu 4:1-11; 1 Pierre 1:6, 7.
Mbi ye ti mä na bê na tene ti Paradis na ndo sese so na yâ ni azo aduti na fini teti lakue lakue, me a yeke pepe gi tene ti bango li?
Pepe na bango ndo ti Bible. Azo aba ni tongana tene ti bango li gi ngbanga ti so a ninga mingi azo aduti na yâ sioye. Jéhovah asala sese na lo tene na azo ti sala si a si singo na akoli na wali ti mbilimbili so ayeke bata ande akeke, fini ti anyama, nga na pendere ni, ahon ti futi ni. (Ba alembeti 12 na 17.) A hon ti tene zendo ti paradis ayeke tene ti bango li a yeke biani aye ti vundu ti fadeso si ayeke sioni mingi ti tene angbâ lakue. Fade paradis ayeke mu place ni.
Tongana nyen mbi lingbi ti kiri tene na azo ti hengo ndo so atene Bible ayeke gi tene ti tere na a gue legeoko pepe na senda-ye?
Mabe na yâ azendo so ayeke pepe mbeni mango na bê gi tongaso. “Mabe aga na peko ti ye so zo amä.” Na mandango Tene ti Nzapa, ndara ti lo ayeke ga polele na mabe ayeke kono.—aRomain 10:17, NW; aHébreu 11:1, NW.
Senda-mbeso na ndo Bible ayeda na mingi ti tâ tene ti mbaï ti Mbeti ti Nzapa. Tâ senda-ye ague legeoko na Bible. Atene so a yeke fa na peko ge ayeke na yâ Bible ngoi mingi kozoni si awandara ti gigi ahinga ni: molongo ti akapa so sese ahon na yâ ni na ngoi ti maïngo ti lo, so sese ayeke tongana cercle, so a kanga lo na nduzu na ye oko pepe, na so andeke ayeke na ngoi ti tambela ti ala.—Genèse, chapitre 1; Esaïe 40:22; Job 26:7; Jérémie 8:7.
Gango tâ tene ti aprophétie afa polele so Bible alondo na Nzapa. Daniel afa la ni kozoni londongo na tingo ti angangu ti komande sese, nga ngoi so Messie ayeke ga na so a yeke fâ lo. (Daniel, achapitre 2, 8; 9:24-27) Laso, ambeni prophétie nde ayeke ga tâ tene, na fango ngoi so tongana “lâ ti nda ni.” (2 Timothée 3:1-5; Matthieu, chapitre 24) Ti hinga ye kozoni tongaso ayeke pepe na ngangu ti zo. (Esaïe 41:23) Ti wara tene mingi na ndo ni, ba abuku Bible: A Yeke Tene ti Nzapa Wala ti Azo? na Y a-t-il un Créateur qui se soucie de vous?, so Watchtower Bible and Tract Society asala ni.
Tongana nyen mbi lingbi ti manda ti kiri tene na ahundango tene na ndo Bible?
A lingbi mo manda Bible na mo gbu li na ndo ni, nga na oko ngoi ni, hunda yingo ti Nzapa ti fa lege na mo. (aProverbe 15:28; Luc 11:9-13) Bible atene: “Me tongana mbeni zo na popo ti i amanqué ndara, a lingbi lo hunda Nzapa, Lo so amu ye na azo kue senge senge, Lo zingo na ala pepe, na fade Lo mu na lo.” (Jacques 1:5) Nga, ambeti ti mandango Bible ayeke dä so a lingbi aba ni. Biani, mungo maboko ti ambeni zo ayeke kota ye, tongana ti so Philippe amanda ye na zo ti kodoro ti Éthiopie. (Kusala 8:26-35) A-Témoin ti Jéhovah ayeke manda Bible senge senge na azo so ayeke na nzala ti tene ni na da ti ala. Gi bê ti mo pepe ti hunda ni.
Ngbanga ti nyen mingi ti azo ayeke kanga lege na aTémoin ti Jéhovah na ayeke tene na mbi ti manda ye na ala pepe?
A kanga la ni lege na fango tene ti Jésus, na lo tene so fade a yeke kanga lege na adisciple ti lo nga. Tongana fango tene ti Jésus apika bê ti ambeni zo, azo ti lege ti vorongo so agi ti kanga lege na lo atene: “I nga, i yeda na tene ti handa ti Lo? Ambeni mokonzi wala aFarizien amä na bê na lo?” (Jean 7:46-48; 15:20) Mingi ti azo so awa mo ti manda Bible pepe na aTémoin awara anzoni tene pepe na ndo ala, wala ala yeke na sioni bibe na ndo ala. Manda Bible na aTémoin ti Jéhovah, na ba mo mveni wala gbungo nda ti Bible ti mo ayeke gue na li ni wala pepe.—Matthieu 7:17-20.
Ngbanga ti nyen aTémoin ti Jéhovah ayeke ga lakue ti ba azo so ayeke na lege ti vorongo ti ala mveni?
Na salango tongaso, ala yeke mu peko ti tapande ti Jésus. Lo gue la ni na mbage ti aJuif. A-Juif ayeke na lege ti vorongo ti ala mveni, me na yâ aye mingi, lege ti vorongo so ague nde mingi na Tene ti Nzapa. (Matthieu 15:1-9) Amara kue ayeke na ambeni lege ti vorongo, atä a hiri ni lege ti vorongo ti aChrétien wala pepe. A yeke kota ye mingi teti azo ti bata atene ti mabe so ague oko na Tene ti Nzapa mveni, na angangu so aTémoin asala ti mu maboko na ala ti sala ye so ayeke fä ti ndoye teti azo so ayeke ndulu na ala.
A-Témoin ti Jéhovah amä na bê so lege ti vorongo ti ala si ayeke oko tâ lege ti vorongo?
A lingbi zo so ayeke bi bê kue na ndo lege ti vorongo ti lo aba so a yeke tâ lege ti vorongo. Tongaso pepe, ngbanga ti nyen lo yeke bi tele ti lo na yâ ni? A mu wango so na aChrétien: “I tara ye kue; i zia bê ti i na ye ti nzoni.” (1 aThessalonicien 5:21) A yeke ngbanga ti mbeni zo ti tara ti ba wala gunda ti atene ti mabe ti lo alingbi ti luti na ndo Mbeti ti Nzapa, teti tâ mabe ayeke gi oko. A-Ephésien 4:5 ayeda na ni, na fango so “Seigneur ayeke oko, mabe ayeke oko, batême ayeke oko.” Jésus ayeda pepe na bango ndo ti laso so atene alege ayeke mingi, avorongo ayeke mingi, me kue ayeke gue na salut. Nde na so, lo tene: “Yanga-da so ayeke kete na lege so akono pepe ague na fini, na azo so awara ni ayeke mingi pepe.” A-Témoin ti Jéhovah amä na bê so ala wara ni awe. Tongaso pepe, ala yeke gi mbeni lege ti vorongo nde.—Matthieu 7:14.
Ala ma na bê so gi ala oko si ayeke wara salut?
Pepe. Fade azo kutu mingi so ayeke la ni na fini na yâ asiècle so ahon, na so ayeke la ni aTémoin ti Jéhovah pepe ayeke kiri na fini na londongo na popo ti awakinda, na ala yeke wara lege ti duti na fini. Azo mingi laso alingbi biani ti mu mbage ti tâ tene na mbilimbili kozoni na “kota ye ti vundu,” na fade ala yeke wara salut. Na ndo ni, Jésus atene a lingbi e fâ ngbanga pepe na ndo mba ti e. E yeke ba gi ye so lê aba; Nzapa ayeke ba bê. Lo yeke ba ye tâ na lege ni, na lo yeke fâ ngbanga na lege ti be-nzoni. Lo zia fango ngbanga na tïtî Jésus, pepe na tïtî e.—Matthieu 7:1-5; 24:21, NW; 25:31.
Wungo ti nginza oke a yeke ku ti tene ala so aga na abungbi ti aTémoin ti Jéhovah amu ni?
Na ndo tene ti mungo offrande ti nginza, bazengele Paul atene: “Zia azo oko oko kue amu ye tongana bê ti ala aye, na vundu pepe, wala na forcé pepe; teti Nzapa andoye zo so amu matabisi na ngia.” (2 aCorinthien 9:7) Na aDa ti Royaume nga na ada ti akota bungbi ti aTémoin ti Jéhovah, a yeke hon na popo ti azo ti ro nginza pepe. A yeke zia asanduku ti tene zo so aye ti mu mbeni pata tongana offrande alingbi ti sala ni. Zo oko ayeke hinga pepe ye so ambeni zo amu wala ala mu mbeni ye. Ambeni alingbi ti mu ye ahon ambeni nde; ambeni nga alingbi peut-être ti mu ye oko pepe. Jésus afa nzoni bango ndo ni tongana lo sala tene na ndo sanduku ti nginza na yâ temple ti Jérusalem, na ala so ayeke mu matabisi: Ye so ayeke kota mingi ayeke pepe wungo ti nginza so zo ni ayeke mu, me ngangu ti zo ni ti mu ye, na bibe ti lo ti mungo ye.—Luc 21:1-4.
Tongana mbi ga Témoin ti Jéhovah, a yeke ku ti tene mbi fa tene tongana ti so ala yeke sala?
Tongana mbeni zo asi singo na hingango ye ti zendo ti Paradis na sese na gbe ti Royaume ti Christ, lo yeke na nzala ti kangbi ni na ambeni zo. Fade mo nga mo yeke sala tongaso. A yeke nzo tene!—Kusala 5:41, 42.
Salango tongaso ayeke mbeni pendere lege ti fa na gigi so mo yeke mbeni disciple ti Jésus Christ. Na yâ Bible, a hiri Jésus “tâ Témoin ti biani.” Tongana lo yeke la ni na sese, lo fa tene so: “Royaume ti yayu ayeke ndulu,” na lo to adisciple ti lo ti sala tongaso nga. (Apocalypse 3:14; Matthieu 4:17; 10:7) Na pekoni, Jésus akomande adisciple ti lo: “Tongaso i gue, i sala si azo na popo ti amara kue aga adisciple, . . . i fa na ala ti bata ye kue.” Lo fa nga so kozoni si nda ni asi, “fade a fa nzo tene ti royaume so na sese kue so azo ayeke dä, tongana tene ti témoin na amara kue.”—Matthieu 24:14, NW; 28:19, 20, NW.
Alege ayeke dä mingi ti fa nzo tene so. Fani mingi, lisoro na akamarade nga na azo so e hinga ala ayeke zi lege ti sala ni. Ambeni asala ni na lege ti sungo mbeti wala pikango singa. Ambeni ayeke tokua ambeti so na yâ ni a wara aye so ala ba alingbi ti nzere mbilimbili na mbeni songo. Na bibe ti glisa zo oko pepe, aTémoin ayeke gue da na da ti fa tokua so.
Bible ayeke na kpengba tisango ndo so: “Yingo na fini wali atene, Ga! Na zo so amä, zia lo tene, Ga! Na zo so ayeke na nzala ti ngu, zia lo ga; zo so aye, zia lo nyon ngu so amu fini, zia lo nyon senge senge.” (Apocalypse 22:17.) A yeke nzoni ti sala na azo tene ti Paradis so ayeke ga na sese, na adeba nzoni ti lo na bê kue; e sala tongaso na bê so asi singo na nzala ti kangbi nzo tene so.
E hinga na bê ti e so mo yeke na ambeni hundango tene na ndo aTémoin ti Jéhovah nga na aye so ala mä na bê dä. Peut-être ambeni tene ni ahunda ti dë gaba na ndo ni. E yeke na nzala ti kiri tene na ahundango tene ti mo. Place alingbi pepe na yâ brochure so, tongaso e tisa mo ti hunda tene na aTémoin na ndo so mo yeke dä. Mo lingbi ti hunda tene na ala na Da ti Royaume ti ala wala na ngoi so ala yeke gue ti sala vizite na mo na yanga-da ti mo. Wala peut-être ti tokua ahundango tene ti mo ni na Watch Tower, na salango kusala na bozo ti mbeti so alingbi, so a mu molongo ni na gbe ni ge.