Bâ ye so Bible afa
Ambeni ye so ade ti si pëpe, Bible afa ti lo ni kozo awe?
Article so ayeke sigigi na ahundango tënë so mo lingbi ti hunda tere ti mo na ni nga a yeke fa na mo ndo so mo lingbi ti wara akiringo tënë ni dä na yâ ti Bible ti mo. A yeke nzere mingi na aTémoin ti Jéhovah ti sara lisoro na mo na ndo ti akiringo tënë ni.
1. Bible afa tënë ti aprophétie na anzene nzene ye ni kue?
Gi Nzapa ti Ngangu Ahon Kue la alingbi ti fa anzene nzene ye na ndo ti ye so ayeke si ande (Amos 3:7). Na tapande, na tongo nda ti mbaï ti azo, lo sara ândö tënë ti gango ti mbeni zo so a yeke iri lo Messie, wala Christ. Messie ni ayeke ga na yâ ti sewa ti Abraham, mbeni kota wakua ti Nzapa. Lo yeke ga Gbia, na lo yeke sara si azo so amä yanga aduti na fini na siokpari nga na kobela na tere ti ala pëpe (Genèse 22:18; Ésaïe 53:4, 5). A yeke dü Messie ni so na Bethléhem.—Diko Michée 5:1.
Aye kue afa so Jésus la ayeke Messie ni. Bible atene ândö so mbeni maseka-wali so ade ti hinga koli pëpe la ayeke dü Messie ni, nga azo ayeke ke Messie ni. Lo tene nga so Messie ni ayeke mû fini ti lo ndali ti siokpari ti azo mingi, na a yeke lu lo ndo oko na awamosoro (Ésaïe 7:14; 53:3, 9, 12). Bible asara tënë ti aye ni so angu 700 kozo si a ga tâ tënë. Nga angu 500 kozoni, lo tene so Messie ni ayeke lï na Jérusalem na ndo ti mbeni lele nga a yeke kä lo na lê ti nginza ti argent 30. Anzene nzene ye so kue aga tâ tënë.—Diko Zacharie 9:9; 11:12.
2. Nzapa afa ambeni lango ndali ni?
Ngu 500 tongaso kozoni si Messie ni asi, Bible afa ti lo awe ngu so Messie ni ayeke si dä. Me kozo na ngu ni so, a yeke diko lani yongo ti ngoi ni so na lege ti fä. Ti Bible, lango oko ayeke ngu oko. So ti tene lango mbasambala wala yenga oko ayeke ngu mbasambala. Bible asara tënë ti ayenga 7 nga na ti ayenga 62. Kue a ga ayenga 69. Me tongana a kiri pekoni na angu, ayenga 69 so aga angu 483. Tongaso, ngoi ni so ayeke ninga ngu 483. Me a to nda ni lawa? Bible atene so a to nda ni na tango so Néhémie, mbeni wakua ti Nzapa, asi na Jérusalem na lo komanse ti lekere gbata ni so abuba. Mbaï ti kodoro ti Perse afa so lo to nda ni na ngu 455 kozo ti ngoi ti e (Néhémie 2:1-5). Jésus aga Messie ngu 483 na pekoni na ngoi so a batizé lo. Lango ti batême ti lo ni atï net na ngu 29 ti ngoi ti e.—Diko Daniel 9:25.
3. Aprophétie ti Bible ayeke ga tâ tënë laso?
Jésus asara lani tënë ti ambeni kota ye so ayeke si na ngoi ti e. Lo sara nga tënë ti nzoni tënë ti Royaume ti Nzapa, Royaume so ayeke ga ande na dengo bê na azo kue so aye Nzapa. Royaume ni ayeke futi ande sioni dunia so e yeke na yâ ni laso.—Diko Matthieu 24:14, 21, 22.
Bible asara tënë ti anzene nzene ye so ayeke si na hunzingo ti aye ti dunia so. Lo fa so nde na ti so e lingbi fade ti ku na angoi ti e laso, so aye ague na li ni mingi, azo ayeke buba sese. Lo fa so sese ayeke yengi na ndo kue, bira ayeke mû ndo, nga kota nzara na asioni kobela ayeke mû ndo (Luc 21:11; Apocalypse 11:18). Lo fa nga so sarango ye ti azo ayeke tï na gbe ni mingi. Bible atene so, na angangu ngoi ni so, adisciple ti Jésus ayeke fa nzoni tënë ti Royaume ti Nzapa na akodoro kue.—Diko Matthieu 24:3, 7, 8; 2 Timothée 3:1-5.
4. Nyen la ayeke si ande na azo nyen?
Nzapa ti Ngangu Ahon Kue aleke aye ti nzoni ti ku na azo so amä yanga ti lo. Jésus Christ, Messie ni, na azo 144000 so a soro ala ti gue na yayu, ayeke ngbâ na yayu kâ ti komande na ndo ti sese. Ala ga ye so a iri ni ngorogbia ti Royaume ti Nzapa na ala yeke komande teti ngu saki oko. A yeke zingo azo na kuâ, na azo ni so alingbi ti wara pasa ti duti na fini lakue lakue. Nga, Royaume ni ayeke sava azo kue. Kobela na kuâ ayeke duti dä mbeni pëpe.—Diko Apocalypse 5:10; 20:6, 12; 21:4, 5.
Ti hinga tënë mingi na ndo ni, bâ lembeti 23-25 na 197-201 ti buku so ge.