Chapitre 95
A fa nda ti tene ti divorce nga ti ndoyee teti amolenge
JÉSUS na adisciple ti lo ague na Jérusalem ti sala matanga ti Pâque ti ngu 33. Ala fa ngu ti Jourdain na ala mu lege so ahon na ya kota kodoro ti Pérée. Jésus asi na kodoro so kozoni awe, me na ngoi so ahunda na lo ti ga na Judée teti tele ti kamarade ti lo Lazare aso mingi. Tongana lo yeke na Pérée, Jésus asala tene na aFarizien na ndo tene ti divorce. Fadeso ala kiri na ndo tene so mbeni.
Na popo ti aFarizien, apensé ayeke nde nde na ndo tene ti divorce. Moïse atene so mbeni koli alingbi zia wali ti lo tongana “lo wara ye ti sioni na lo”. Ambeni zo abi be ti ala so a yeke gi tongana wali ni aduti be-taa-zo na koli ti lo pepee. Ambeni nga atene so “ye ti sioni so” aye ti tene akete kete faute nga. Ti tara Jésus, aFarizien ahunda lo: “Ndia amu lege na zo ti zia wali ti lo teti atene kue so alondo?” Ala hinga biani so na lege kue so Jésus ayeke kiri tene fade tene alondo na popo ti lo na ambeni zo na popo ti ala teti ala yeke na bibe nde nde na ndo tene so.
Jésus akiri tene na hundango tene so na mbeni lege so ado be, lo yeda na tene ti mbeni zo oko pepee, me lo da be ala na kozo mariage. Lo hunda: “I diko na mbeti pepee? lo so asala ala kozoni giriri, lo sala ala koli na wali na lo tene na ala: ‘Teti tene so, fade zo azia baba na mama ti lo na aduti na wali ti lo, fade ala use aga mitele oko’? Tongaso ala yeke use mbeni pepee, me ala yeke mitele oko. Ye so Nzapa abungbi awe, zia zo akangbi pepee!”
Jésus afa so ye so Nzapa aleke na be ti lo giriri ayeke so koli na wali abungbi ti ga mitele oko, me ti tene ala zia tele pepee. A-Farizien akiri tene, ala tene: “Tongaso, teti nyen Moïse akomande ti mu mbeti ti divorce, na ti zia wali ni?”
Jésus akiri tene: “Teti kpengba be ti i, Moïse amu lege na i ti zia wali ti i; me a yeke tongaso giriri kozoni pepee.” Biani, tongana Nzapa amu tapande ti mariage na ya yaka ti Eden, lo leke kozoni pepee tene ti divorce.
Jésus asala tene so nga na aFarizien: “Mbi tene na i, zo so azia wali ti lo tongana a yeke tene ti pitan pepee, [grec, pornéïa], na lo kamata mbeni wali, lo sala lango sioni.” Lo fa so pornéïa, so aye ti tene tambelango kirikiri na lege ti dutingo ti koli na wali so amu kamela, ayeke gi tene oko ti sala divorce so Nzapa ayeda na ni.
Teti so ala hinga gi tene oko so amu lege na koli ti zia wali ti lo na so mariage alingbi ti duti mbeni bungbingo ti koli na wali so aninga, adisciple ahunda tene so: “Tongana tene ti koli na wali ayeke tongaso, a yeke nzoni ti kamata wali pepee.” Biani, zo oko oko so aleke na be ti lo ti sala mariage a lingbi lo gbu li ti lo nzoni na ndo bungbingo ti koli na wali so alingbi ti ninga!
Na pekoni Jésus asala tene ti duti kumbamba. Lo tene so ambeni molenge ti koli ayeke so mama ni adu ala eunuque. Ala lingbi pepee ti kamata wali teti so tele ti ala ti koli anzee. Na ambeni eunuque ayeke, so zo ti sioni asala si ala ga eunuque. Na ambeni zo ayeke so apusu yongoro nzala ti mu wali si ala lingbi mu tele ti ala mingi ahon na kusala ti Royaume ti yayu. Jésus akonda ti tene ti lo tongaso: “Zo so alingbi ti hinga nda ti tene so ti duti kumbamba, zia lo hinga.”
Na pekoni, ambeni zo aga na akete molenge na Jésus. Me adisciple azingo na amolenge na ala gi lege ti tomba ala, ala ye biani ti kanga lege na wuluwulu si Jésus awoko pepee. Me Jésus atene: “I zia akete molenge aga na mbi; i gbanzi lege na ala pepee, teti royaume ti Nzapa ayeke ti azo so ayeke tongana akete molenge so. Biani, mbi tene na i: Zo so akamata royaume ti Nzapa tongana kete molenge pepee, fade lo gue na ya ni kete pepee.”
Jésus afa ye na azo mbilimbili! Ti wara Royaume ti Nzapa, a hunda na e ti duti na taa-be-ti-molenge na ti duti ndulu ti manda ye lege-oko tongana akete molenge. Me tapande ti Jésus afa nga tongana nyen a yeke nenee ye, na mingi ahon teti ababa na amama, ti mu ngoi ti duti na amolenge ti ala. Fadeso Jésus afa so lo yeke na ndoyee teti akete molenge na lege so lo kamata ala na ya ti maboko ti lo na lo hiri nzoni tene na ndo ala. Matthieu 19:1-15; Deutéronome 24:1; Luc 16:18; Marc 10:1-16; Luc 18:15-17.
▪ A-Farizien ayeke na apensé nde nde wa na ndo tene ti divorce? Na lege wa ala gi ti tara Jésus?
▪ Na lege wa Jésus akiri tene na aFarizien so agi lege ti tara lo? Tene oko wa Jésus afa na ala amu lege ti sala divorce?
▪ Ngbanga ti nyen adisciple atene so a yeke nzoni pepee ti sala mariage? Jésus amu wango wa na ala?
▪ Ye nyen e lingbi ti manda na lege so Jésus aduti ndulu na akete molenge?