Chapitre Bale-oko na Ota
Azo mingi so asi singo na gbele trône ti Jéhovah
1. (a) Kozo ti tene awakua ti Nzapa so ayeke kozo na aChrétien wala azo 144 000 awara matabisi ti ala, a lingbi ye nyen asi na ala? (b) Ye wa lege ayeke dä ti tene asi na “azo mingi so asi singo”, so ayeke na fini laso?
A LONDO na Abel ti si na Jean Wabatizengo zo, awakua be-ta-zo ti Nzapa azia salango ye so bê ti Lo aye na kozo ndo na yâ fini ti ala. Me ala kue akui awe, na ala yeke ku londongo ti ala na popo ti akinda ti duti na fini ti lakue lakue na yâ fini sese ti Nzapa. Ti azo 144 000, so ayeke komande ande legeoko na Jésus na yâ Royaume ti yayu, a lingbi ala nga kue akui kozoni ti wara matabisi ti ala. Ye oko, Apocalypse 7:9 afa so na lâ ti nda ni so, fade “azo mingi so asi singo” ayeke duti dä, ala londo na amara kue. Lege ayeke dä ti tene ala kui pëpe, me ala yeke na beku ti ngbâ na fini lakue lakue na ndo sese. Mo yeke na popo ti ala?
Hingango azo mingi so asi singo
2. Aye wa asi kozoni ti hinga nzoni azo mingi so asi singo ti Apocalypse 7:9?
2 Na ngu 1923, awakua ti Jéhovah abâ so “angasangbaga” ti parabole ti Jésus so ayeke na Matthieu 25:31-46, nga na “ambeni ngasangbaga” so lo sala tënë ti ala, tongana ti so asû na Jean 10:16, ayeke azo so lege ayeke dä teti ala ti ngbâ na fini lakue lakue na ndo sese. Na ngu 1931, a bâ nga so azo so a sala tënë ti ala na Ézékiel 9:1-11, so a zia marque na ndo lê ti ala, tongana ala so ayeke na beku ti ngbâ na ndo sese. Na pekoni, na ngu 1935, a ga ti hinga so azo mingi so asi singo ayeke mbage ti bungbi ti ambeni ngasangbaga so Jésus asala tënë ti ala. Laso, wungo ti azo mingi so, so awara matabisi tongaso, ayeke kutu mingi.
3. Ngbanga ti nyen tënë “luti na gbele trône” aye pëpe ti sala tënë ti azo so ayeke na yayu?
3 Na Apocalypse 7:9, a bâ azo mingi so asi singo na yayu pëpe. Ti “luti na gbele trône” ti Nzapa, ala yeke pëpe na bezoin ti duti na yayu. Ala yeke gi na gbe ti lê ti Nzapa (Psaume 11:4). Tongana zo ahaka wungo so a hinga pëpe ti azo mingi so asi singo, na wungo so a sû na Apocalypse 7:4-8, nga na Apocalypse 14:1-4, lo yeke bâ ande so gbâ ti azo, “so zo alingbi diko ala pëpe” ayeke pëpe bungbi ti azo so ayeke na yayu. Na yâ aversê so, a fa so wungo ti ala so a mû ala na sese ti gue na yayu ayeke 144 000.
4. (a) “Kota ye ti vundu” so na ngoi ni azo mingi so asi singo ayeke sö kuâ ayeke nyen? (b) Tongana ti so a tene na Apocalypse 7:11, 12, azo wa ayeke bâ azo mingi so asi singo, na abungbi nga legeoko na ala na yâ vorongo?
4 Apocalypse 7:14 atene na ndo azo mingi so asi singo: “Azo so ayeke ala so asigigi na yâ kota ye ti vundu”. Ala sö kuâ na yâ mbeni sioni ye ti vundu so asi kozoni pëpe na yâ mbaï ti azo (Matthieu 24:21). Tongana, na kiringo merci, ala fa so a yeke ndali ti Nzapa na Christ si ala wara salut, a yeke na ngoi so si acréature kue so ayeke be-ta-zo na yayu ayeke bungbi ande lego ti ala kue ti tene: “Amen! A lingbi tënë nzoni, na gloire, na ndara, na tënë ti merci, na yango-iri, na ngangu, na ndo ti ngangu aga na Nzapa ti e lakue lakue! Amen.”—Apocalypse 7:11, 12.
Ala fa so ala lingbi na salut
5. Tongana nyen e lingbi ti hinga ye so a hunda na zo kozoni ti ga mbage ti azo mingi so asi singo?
5 Batango azo mingi so asi singo na ngoi ti kota ye ti vundu so ague legeoko na andia ti Jéhovah, andia ti mbilimbili. Na yâ ti Bible, a fa polele aye so amû lege ti hinga na azo so a yeke sö ala ande. Ni la, lege ayeke dä teti azo so andoye mbilimbili ti sala ye laso ti fa biani so ala lingbi na salut. A lingbi ala sala nyen?
6. Ngbanga ti nyen a yeke na lege ni ti haka azo mingi so asi singo na angasangbaga?
6 Angasangbaga ayeke sala ka ye na ngangu pëpe, na ala yeke mä yanga. Tongaso, tongana Jésus atene lo yeke lani na ambeni ngasangbaga so ayeke pëpe na popo ti azo ti guengo na yayu, lo ye ti sala tënë ti azo so aye gi pëpe ti duti na fini lakue lakue na ndo sese, me so ayeke yeda ande na afango ye ti lo. Lo tene: “Angasangbaga ti Mbi amä yanga ti Mbi, na Mbi hinga ala, na ala tambela na peko ti Mbi.” ( Jean 10:16, 27). A yeke azo so aye biani ti mä ye so Jésus atene na ti sala ye alingbi na ni, na gango adisciple ti lo.
7. A lingbi adisciple ti Jésus alë alengo wa?
7 Ambeni lengo wa a lingbi adisciple ti Jésus kue alë? Mbeti ti Nzapa akiri tënë: ‘A lingbi i lungula zo ti giriri so alingbi na ngbele tambela ti i na . . . a lingbi i yü fini zo ti yâ ni so aleke ni giriri na lege ti ye so bê ti Nzapa aye na yâ tâ mbilimbili nga na dutingo be-biani.’ (aEphésien 4:22-24). Ala yeke maï alengo so asala si beoko ti awakua ti Nzapa akono: “ndoye, tâ ngia, siriri, be-nze-pepe, nzobe, bê ti sala nzoye, [mabe], tâ be-ti-molenge, na ngangu ti kanga nzara ti tele”.—aGalate 5:22, 23.
8. Ye nyen ayeke si ande na azo mingi so asi singo tongana ala mû maboko na tanga ti aChrétien so a sa yingo na ndo ti ala?
8 Azo mingi so asi singo ayeke mû maboko na ala so ayeke gue ande na yayu, so wungo ti ala ayeke mingi pëpe, na so ayeke mû li ni na kusala ti fango tënë (Matthieu 24:14; 25:40). Ambeni ngasangbaga ni ayeke mû maboko na ala, atâa so ala hinga biani fade a yeke sala ngangu na ala. Ngbanga ti nyen? Ngbanga ti so na tongo nda ti lâ ti nda ni, Christ Jésus na a-ange ti lo atomba Satan na ayingo sioni ti lo kue na yayu. So aye ti tene “Vundu aga na sese . . . Teti zabolo azu na sese na i na ngonzo mingi, teti lo hinga lâ ti lo angbâ mingi pëpe.” (Apocalypse 12:7-12). Tongaso, na ngoi so nda ti bungbi ti aye ti fadeso aga ndulu, Satan akiri akono ngangu so lo yeke sala na ndo awakua ti Nzapa.
9. Awakua ti Nzapa ague na li ni tongana nyen na yâ fango nzo tënë, na ngbanga ti nyen?
9 Atâa so sioni kangango lege ayeke dä, kusala ti fango tënë angbâ lakue ti gue na li ni. Na hunzingo ti Kozo Bira so Amû Sese Kue, wungo ti awafango tënë ti Royaume ayeke lani saki mingi pëpe. Fadeso, ala yeke kutu mingi, teti Jéhovah amû zendo lani: “Ye ti bira so azo asala ti ke mo na ni alingbi sala ye na mo pëpe”. (Esaïe 54:17). Même mbeni zo ti kota da-ngbanga ti aJuif ayeda so a lingbi pëpe ti sala si kusala ti Nzapa atï. Lo tënë na aFarizien ti kozo siècle na ndo ti adisciple: “I zia ala; teti tongana tënë so wala kusala so ayeke ti azo, fade a futi. Me tongana a yeke ti Nzapa, fade i lingbi futi kusala ti ala pëpe; wala peut-être fade a bâ i tongana azo so ayeke sala bira na Nzapa.”—Kusala 5:38, 39.
10. (a) “Marque” so ayeke na ndo azo mingi so asi singo aye ti tene nyen? (b) Awakua ti Nzapa ayeke mä “yanga so asala tënë na yayu” tongana nyen?
10 A fa so a zia marque ti sö kuâ na ndo azo mingi so asi singo (Ezéchiel 9:4-6). “Marque” ni afa so ala mû tele na Jéhovah awe, ala wara batême tongana adisciple ti Jésus, na ala gi kue ti sala ye tongana Christ. Ala yeke mä “yanga so asala tënë na yayu”, so atene na ndo bungbi ti alege ti vorongo kue ti wataka ti sese ti Satan: “Azo ti mbi, i sigigi na kodoro so si i sala beoko na siokpari ti lo pëpe, na tongaso sioye ti lo aga na ndo i pëpe”.—Apocalypse 18:1-5.
11. Na yâ kpengba lege wa azo mingi so asi singo afa so ala yeke awakua ti Jéhovah?
11 Jésus atene nga lani na adisciple ti lo: “Na lege so, fade azo kue ahinga i yeke adisciple ti Mbi, tongana i ndoye tele ti i na popo ti i.” ( Jean 13:35). Nde na so, azo so ayeke na yâ ti alege ti vorongo ti sese so ayeke fâ azo na ngoi ti abira, na mingi ni gi ngbanga ti so azo ni ayeke ti mbeni kodoro nde! Mbeti ti Nzapa atene: “Azo alingbi hinga amolenge ti Nzapa na amolenge ti zabolo na lege so: azo kue so ayeke sala mbilimbili pëpe na ala yeke ndoye ita ti ala pëpe ayeke ti Nzapa pëpe. Teti . . . a lingbi e ndoye tele ti e na popo ti e, na e sala tongana Caïn pëpe, lo so ayeke ti wato-sioni, na lo fâ ita ti lo ti koli.”—1 Jean 3:10-12.
12. Na ngoi ti kota ye ti vundu, fade Jéhovah asala ye tongana nyen na alege ti vorongo, so ayeke tongana ‘akeke’ so lengo ni ayeke gi ye senge senge?
12 Jésus atene: “Keke oko oko kue ti nzoni alë le-keke ti nzoni, me keke ti sioni alë le-keke ti sioni. Keke ti nzoni alingbi pëpe ti lë le-keke ti sioni, na keke ti sioni alingbi pëpe ti lë le-keke ti nzoni. Keke oko oko kue so alë le-keke ti sioni, fade a fâ keke so na a bi na wâ. Tongaso fade i hinga ala na lege ti lengo ti ala.” (Matthieu 7:17-20). Lengo so alege ti vorongo ti sese so ayeke lë afa biani so ala yeke afungo ‘keke’, so na yâ ngoi kete Jéhovah ayeke futi na kota ye ti vundu.—Apocalypse 17:16.
13. Tongana nyen azo mingi so asi singo afa so, na beoko, ala yeke “luti na gbele trône” ti Jéhovah?
13 Apocalypse 7:9-15 agboto lê na ndo ye so a mû lege ti bata na fini azo mingi so asi singo. A fa so, na beoko, ala “luti na gbele trône” ti Jéhovah, na mungo mbage ti kota yanga-ti-komande ti lo ti ndagigi kue. Ala “sukula bongo ti ala awe, na ala sala si bongo ti ala avulu na lege ti mênë ti Molenge Ti Ngasangbaga,” na fango so ala yeda na sandaga ti Jésus, so alingbi ti lungula siokpari ( Jean 1:29). Ala mveni amû tele na Nzapa awe, na ala fa ni na gigi na lege ti mungo batême na yâ ti ngu. Ni la, tongana ti so avulu bongo ti ala aduti fä ni, dutingo ti ala ayeke na sioni oko pëpe na gbele Nzapa, na ala yeke ‘sala na lo kusala ti nzoni-kue bï na lâ’. Ambeni ye ayeke dä so mo lingbi ti sala, ti tene fini ti mo alingbi kue na ye so a fa ge?
Aye ti nzoni laso
14. Ambeni ye ti nzoni, so ayeke nde, so awakua ti Jéhovah ayeke wara même laso ayeke so wa?
14 A lingbi ti tene so mo bâ awe aye ti nzoni so ayeke nde, so ala so ayeke sala na Jéhovah ayeke wara, même laso. Na tapande, tongana mo manda lani aye ti mbilimbili so Jéhovah aleke ti sala, mo hinga lani so pendere fini ti kekereke ayeke dä. Tongaso, tâ nda ti fini ti mo ayeke dä laso biani: vorongo tâ Nzapa, na dutingo na nzoni beku ti ngbâ na fini lakue lakue na ndo sese so aga paradis. Biani, fade Gbia Jésus Christ ayeke “fa lege na [azo mingi so asi singo] ti si na lingu ti ngu so amû fini.”—Apocalypse 7:17.
15. Batango akpengba-ndia ti Bible na ndo atënë ti poroso na ti nzoni tambela aga na aye ti nzoni wa na aTémoin ti Jéhovah?
15 Mbeni kpengba ye ti nzoni so azo mingi so asi singo awara ayeke ndoye, beoko, na salango aye kue oko na popo ti awakua ti Jéhovah na ndo sese kue. Teti so e kue e yeke te gi oko kobe ti yingo, e kue e yeke bata a-oko ndia na akpengba-ndia so ayeke na yâ Tënë ti Nzapa. Bâ, a yeke ngbanga ni si atënë ti poroso na ti mara akangbi popo ti e pëpe! Nga, e yeke bata andia ti nzoni tambela so ayeke na nduzu mingi, so Nzapa ahunda na azo ti lo (1 aCorinthien 6:9-11). Tongaso, a hon ti tene ala tiri, popo ti ala akangbi, na ala sala ye ti pitan tongana ti so amû ndo kue na sese so, azo ti Jéhovah ayeke na ye so a lingbi ti hiri ni paradis ti yingo. Bâ tongana nyen a fa ni na Esaïe 65:13, 14.
16. Azo mingi so asi singo ayeke na beku wa, atâa so ala yeke wara akpale tongana tanga ti azo kue?
16 Biani, awakua ti Jéhovah ayeke mbilimbili-kue pëpe. Nga, akpale so ayeke wara azo laso ayeke si nga na ala, na tapande warango aye ti ngangu, wala ala lingbi ti wara sioni senge senge na yâ abira ti amara. Tele ti ala ayeke so nga, ala yeke bâ pasi, na ala yeke kui. Me ala mä na bê so na yâ fini sese ti Nzapa, fade Lo “mbô ngule kue na lê ti ala, na kui ayeke mbeni pëpe. Vundu, wala toto, wala sana, ayeke mbeni pëpe”.—Apocalypse 21:4.
17. Atâa ye wa asi na e laso, pendere kekereke wa a bata teti ala so ayeke voro tâ Nzapa?
17 Atâa tongana gango kangba, kobela, ndao, wala salango ngangu afâ mo laso, fade Jéhovah ayeke kiri mo na fini na yâ Paradis (Kusala 24:15). Kâ, fade mo yeke ngbâ ande lakue ti wara pumba ti yingo na ngoi ti Komandema ti Ngu Saki Oko ti Christ. Tongana mo bâ so aye so Nzapa aleke ti sala aga tâ tënë na mbeni lege so ayeke pendere mingi, ndoye so mo yeke na ni teti lo akiri akono. Nga aye ti nzoni na lege ti mitele, so fade Jéhovah ayeke ga na ni, a kiri ti kono ndoye ti mo teti lo mingi ahon ti kozo (Esaïe 25:6-9). So tâ mbeni pendere kekereke si a bata teti azo ti Nzapa!
Lisoro ti dango bê
• Bible atingbi azo mingi so asi singo na kpengba ye wa?
• Tongana e ye biani ti duti na popo ti azo mingi so asi singo, so Nzapa asala nzoni na ala, a lingbi e sala nyen laso?
• Tongana nyen mo yeke bâ adeba nzoni so azo mingi so asi singo ayeke wara laso, na so ala yeke wara ande na yâ fini sese ti Nzapa?
[Foto na lembeti 123]
Azo mingi so asi singo kutu mingi ayeke voro tâ Nzapa na yâ beoko