Jéhovah afa gloire ti lo na abe-ti-molenge
“Futa ti tâ be-ti-molenge na kpengo mbito ti L’Eternel ayeke mosoro, na yango-iri, na fini.”—APROVERBE 22:4.
ETIENNE ayeke lani mbeni “zo so asi na mabe na Yingo Vulu”. Lo si nga na “grâce na ngangu”. Tongana oko ti akozo disciple ti Jésus, lo sala lani akota fä nga na aye ti kpene na popo ti azo. Na mbeni ngoi, ambeni zo alondo ti dë gaba na lo, me “ala lingbi hon ndara na Yingo so lo yeke fa tënë na ni pëpe.” (Kusala 6:5, 8-10). Kite ayeke dä pëpe so Etienne ayeke lani mbeni nzoni wamandango Tënë ti Nzapa, nga na mbito pëpe lo mû mbage ti Tënë ti Nzapa na gbele amokonzi-nzapa ti aJuif ti ngoi ti lo. Anzene nzene tënë so lo fa ni, na so ayeke na yâ buku ti Kusala chapitre 7, afa kota nzara so lo yeke na ni teti zingo nda ti aye so Nzapa aleke ti sala.
2 Nde na amokonzi-nzapa so dutingo ti ala nga na hingango ndo ti ala asala si na lê ti ala mveni ala bâ tele ti ala so ala yeke kota ahon asenge zo, Etienne ayeke na tâ be-ti-molenge (Matthieu 23:2-7; Jean 7:49). Atâa so lo hinga ye mingi na ndo Mbeti ti Nzapa, Etienne ayeke tâ na kota ngia ti duti zo so ‘asala kusala ti table’ wala ti kangbingo kobe si abazengele alingbi ti mû tele ti ala kue ti “sambela na ti sala kusala ti fango tënë.” Etienne ayeke na nzoni iri na popo ti aita, ni la a soro lo ti duti oko ti akoli mbasambala, so a yeke sala nzoni tënë ti ala, ti bâ ndo na ndo kangbingo kobe ti lâ oko oko. Lo yeda na kusala so na tâ be-ti-molenge.—Kusala 6:1-6.
3 Dutingo na tâ be-ti-molenge ti Etienne, legeoko na bingo bê ti lo na aye ti yingo nga na be-biani ti lo, ayeke aye so Jéhovah abâ ni. Tongana lo yeke fa tënë na gbâ ti amokonzi ti kota da-ngbanga ti aJuif so bê ti ala ayeke sioni, awato ti Etienne abâ so “lê ti lo akpa lê ti ange.” (Kusala 6:15). Na lege ti siriri so alondo na Jéhovah, Nzapa ti gloire, lê ti Etienne ayeke tongana ti mbeni watokua ti Nzapa. Na pekoni so lo fa tënë ti témoin na mbito pëpe na azo ti kota da-ngbanga ti aJuif, Etienne abâ na yâ fini ti lo fango na gigi nzobe ti Nzapa so e lingbi na ni pëpe na mbeni lege so adö bê. “Etienne asi na Yingo Vulu, lê ti lo angbâ ti bâ yayu, lo bâ gloire ti Nzapa, na Jésus ayeke luti na koti ti Nzapa.” (Kusala 7:55). Na lê ti lo, suma so adö bê akiri akpengba dutingo ti Jésus tongana Molenge ti Nzapa na Messie. A mû ngangu na Etienne so ayeke na tâ be-ti-molenge, nga adë bê ti lo so Jéhovah ayeda na lo.
4 Suma so Etienne abâ ni afa so Jéhovah ayeke fa gloire ti lo nga na aye so lo leke ti sala na azo so akpe mbito ti lo, so ayeke na tâ be-ti-molenge nga ayekia songo ti ala na lo. Bible atene: “Futa ti tâ be-ti-molenge na kpengo mbito ti L’Eternel ayeke mosoro, na yango-iri, na fini.” (aProverbe 22:4). Tongaso, a yeke kota ye mingi teti e ti hinga nzoni ye so tâ be-ti-molenge ayeke, tongana nyen e lingbi ti gi ti duti na kota lengo so nga tongana nyen e yeke wara ye ti nzoni na fango ni na gigi na yâ ambage kue ti fini ti e.
Tâ be-ti-molenge: mbeni lengo ti Nzapa
5 Bê ti ambeni zo alingbi ti dö so Jéhovah Nzapa, kota Zo nga Zo so ayeke na gloire ahon tanga ti azo kue na yâ dunia, ayeke tâ kota tapande ti dutingo na tâ be-ti-molenge. Gbia David atene na Jéhovah: “Mo mû na mbi vala ti salut ti Mo, na maboko ti koti ti Mo agbu mbi; nzobe [“be-ti-molenge”, NW ] ti Mo asala si mbi ga kota.” (Psaume 18:36). Na fango Jéhovah tongana zo so ayeke na tâ be-ti-molenge, David asala kusala na mbeni tënë so gunda ni na yanga ti Hébreu aye ti tene “ti kuku na sese”. Na ndo ti tënë “be-ti-molenge”, ambeni tënë nde so gunda ni ayeke oko na ni ayeke “be-kota-pepe” na “kiringo na tele ti mo kete”. Tongaso, Jéhovah afa na gigi tâ be-ti-molenge tongana lo kiri na tele ti lo kete ti duti na songo na David, koli so ayeke mbilimbili-kue pëpe, na ti mû lo tongana gbia so ayeke sala kusala na iri ti Lo. Tongana ti so akete tënë ti li ti Psaume 18 afa, Jéhovah abata David, nga Lo mû maboko na lo na zingo lo na ‘tïtî ti awato ti lo kue, nga na tïtî Saül.’ Na mbage, David ahinga so dutingo kota wala gloire kue so lo lingbi ti wara tongana gbia aga na lege ti salango ye ti Jéhovah na tâ be-ti-molenge na mbage ti lo. Hingango ye so amû maboko na David ti ngbâ ti sala tele ti lo kete.
6 Ti e, a yeke tongana nyen? Jéhovah asoro ti fa na e tâ tënë nga peut-être, na lege ti bungbi ti lo, lo mû na e amatabisi ti kusala so ayeke nde, wala lo lingbi ti sala kusala na e na mbeni lege ti sala si ye so lo ye aga tâ tënë. E yeke bâ aye so kue tongana nyen? A lingbi e duti na tâ be-ti-molenge. A lingbi e duti na bê ti kiri singila teti tâ be-ti-molenge ti Jéhovah na e kpe ti gonda tele ti e mveni, teti gondango tele ti e mveni ayeke gue na e biani ti wara kota kpale.—aProverbe 16:18; 29:23.
7 Jéhovah ayeke fa dutingo ti lo na be-ti-molenge gi pëpe na lege ti asalango ye ti lo na mbage ti azo so ayeke mbilimbili-kue pëpe, me nga na lege ti dutingo ndulu ti kono yâ ti nzobe ti lo na mbage ti azo so ayeke na bibe ti sala tele kete, même lo yä na nduzu azo so asala tele ti ala kete (Psaume 113:4-7). Zia e bâ tapande ti Gbia Manassé ti Juda. Na mbeni lege so ayeke na lege ni pëpe, lo sala kusala na matabisi ti dutingo ti lo tongana gbia ti maï vorongo ti wataka na ti “sala sioni mingi na lê ti L’Eternel si ngonzo ti Lo alondo.” (2 Chronique 33:6). Na nda ni, Jéhovah ase Manassé na ziango lege na gbia ti Assyrie ti zi lo na ndo mbata ti gbia ni. Na da ti kanga, Manassé ‘avoro tele ti lo na L’Eternel Nzapa ti lo, lo sala lo mveni kete mingi’, na tongaso Jéhovah akiri na lo na ndo mbata ti gbia na Jérusalem, na Manassé “ahinga L’Eternel ayeke Nzapa.” (2 Chronique 33:11-13). Biani, na nda ni, bibe ti sala tele kete so Manassé ayeke na ni anzere na Jéhovah, si na mbage, lo nga kue lo fa tâ be-ti-molenge na lege so lo pardone Manassé na Lo kiri na lo tongana gbia.
8 Dutingo ndulu ti Jéhovah ti mû pardon nga gbiango bê ti Manassé ayeke akota ye ti manda teti e na ndo dutingo na tâ be-ti-molenge. A lingbi e bata lakue na li so lege so e yeke sala ye na mbage ti azo so aso bê ti e nga salango ye ti e na ngoi so e sala siokpari alingbi ti sala ngangu na ndo lege so Jéhovah ayeke sala ye na mbage ti e. Tongana e pardone siokpari ti azo na bê kue nga na be-ti-molenge e yeda na agirisango lege ti e, Jéhovah alingbi ti sala be-nzoni na e.—Matthieu 5:23, 24; 6:12.
A fa gloire ti Nzapa na abe-ti-molenge
9 Ye oko, a lingbi a bâ pëpe tâ be-ti-molenge na ambeni lengo so ague oko na ni tongana mbeni fä ti wokongo wala ti bibe ti kanga lê na ndo ye so ayeke sioni. Tongana ti so Mbeti ti Nzapa afa, Jéhovah ayeke na tâ be-ti-molenge; ye oko, lo yeke sala ngonzo so ayeke na lege ni na lo yeke fa kota ngangu ti lo tongana a hunda ni. Teti so lo yeke na tâ be-ti-molenge, Jéhovah ayeke bi bê na nzobe wala lo yeke na kota yekiango ndo teti azo so ayeke na bibe ti sala tele kete, me na oko ngoi ni, lo yeke yongoro na azo ti baba (Psaume 138:6). Tongana nyen Jéhovah ayeke yekia mingi awakua ti lo so ayeke na tâ be-ti-molenge?
10 Na ngoi so lo mveni lo diko, nga na lege ti ye so lo soro ti sala na tënë, Jéhovah afa na abe-ti-molenge anzene nzene tënë na ndo gango tâ tënë ti aye so lo leke ti sala. Ti ala so na baba azia bê ti ala na ndara ti azo wala so na kpengbango li angbâ ti luti na ndo ni, apendere ye so angbâ mbeni ye so a honde na lê ti ala (1 aCorinthien 2:6-10). Me ti abe-ti-molenge, teti so ala yeke na mbeni nzoni gbungo nda ti aye so Jéhovah aleke ti sala, bê ti ala apusu ala ti gonda lo ngbanga ti so ala yekia kota gloire ti lo mingi.
11 Na ngoi ti akozo Chrétien, azo mingi, so na popo ni ala so atene ala yeke aChrétien, afa so tâ be-ti-molenge atia ala, na atënë so bazengele Paul afa na ala na ndo ye so Nzapa aleke ti sala asala si ala pika gere ti ala. Paul aga “bazengele ti aGentil,” pëpe ndali ti mara ti lo, fango ye so lo wara, ngu ti lo wala anzoni kusala so lo sala teti angu mingi (aRomain 11:13). Fani mingi, azo so ayeke na bango ndo ti mitele ayeke bâ aye so tongana aye so amû lege ti hinga na zo so Jéhovah alingbi ti sala kusala na lo tongana ye ti kua ti Lo (1 aCorinthien 1:26-29; 3:1; aColossien 2:18). Ye oko, a lingbi na nzobe ti lo nga na ye so lo leke ti sala so ayeke mbilimbili, Jéhovah asoro Paul (1 aCorinthien 15:8-10). Ala so Paul afa ala tongana “akota bazengele” nga na ambeni wato ake ti yeda na lo nga na afango nda ti ye ti lo so alondo na Mbeti ti Nzapa. Tâ be-ti-molenge so atia ala akanga lege na ala ti wara hingango ye nga na gbungo nda ti pendere kode so Jéhovah ayeke sala na kusala ti tene ye so lo leke ti sala aga tâ tënë. A lingbi e duti pëpe na sioni pensé wala e bâ lâ oko pëpe tongana mbumbuse ye azo so Jéhovah asoro ti sala kusala na ala ti sala si ye so bê ti lo aye aga tâ tënë.—2 aCorinthien 11:4-6.
12 Na mbage, a yeke wara na yâ ti Bible gbâ ti atapande so afa tongana nyen a yeda na abe-ti-molenge ti bâ kete yanga ti gloire ti Nzapa. Moïse, so “ayeke na tâ be-ti-molenge ahon azo kue”, abâ gloire ti Nzapa nga lo wara lege ti duti na mbeni kpengba songo na Lo (Nombre 12:3). Koli so, so ayeke na tâ be-ti-molenge na so asala kusala tongana mbeni mbumbuse berger teti ngu 40 (so peut-être lo sala kota mbage ni na kodoro ti a-Arabu) ayeke lani zo so Wasalango ye asala nzobe na lo mingi (Exode 6:12, 30). Jéhovah amû maboko na Moïse ti ga zo so ayeke tene peko ti yanga ti Nzapa nga mbilimbili zo so a soro lo ti leke ye teti mara ti Israël. Lo yeke na pasa ti sala lisoro na Nzapa. Lo bâ “image ti L’Eternel” na lege ti mbeni suma (Nombre 12:7, 8; Exode 24:10, 11). Azo so ayeda na wakua ti Nzapa so, so ayeke na tâ be-ti-molenge na so ayeke sala kusala na iri ti Lo, awara lani aye ti nzoni. Legeoko nga, e yeke wara ande aye ti nzoni tongana e yeda na e mä prophète so ayeke kota ahon Moïse, Jésus, nga na “ngbâa be-ta-zo na ti ndara” so Lo hiri lo na kusala.—Matthieu 24:45, 46, NW; Kusala 3:22.
13 Na ngoi so ange asala lani nzo tënë ti dungo mbeni “Sauveur . . . Lo so ayeke Christ Seigneur”, “gloire ti Seigneur” Jéhovah asu na tele ti azo wa? A su pëpe na tele ti amokonzi-nzapa so ayeke na fandara wala na tele ti akota zo ni, me na tele ti aberger so ayeke na tâ be-ti-molenge na so aduti “na benyama ti bata angasangbaga ti ala na bï.” (Luc 2:8-11). Aberger ayeke lani azo so a yekia ala pëpe ndali ti akode ti ala nga na kusala ti ala. Ye oko, ala yeke lani azo so lê ti Jéhovah ayeke na ndo ti ala, nga lo soro ti sala tënë ti dungo Messie kozoni na ala. Biani, Jéhovah afa gloire ti lo na abe-ti-molenge nga na azo so akpe mbito ti lo.
14 Ye nyen atapande so afa na e? Ala fa so Jéhovah ayeke sala nzobe na abe-ti-molenge, nga lo yeke fa na ala hingango ye nga na gbungo nda ti aye so lo leke ti sala. Lo yeke soro azo so peut-être na bango ndo ti ambeni zo, ala yeke pëpe na anzoni kode so a hunda, na lo yeke sala kusala na ala ti fa na azo apendere ye so lo leke ti sala. Ye so alingbi ti pusu e ti ngbâ ti bâ ndo na mbage ti Jéhovah, na mbage ti Tënë ti prophétie ti lo nga na bungbi ti lo ti wara fango lege. E lingbi ti hinga biani so Jéhovah ayeke ngbâ ti fa ande na awakua ti lo so ayeke na tâ be-ti-molenge aye so andu gango tâ tënë ti apendere ye so lo leke ti sala. Prophète Amos atene: “Fade Seigneur L’Eternel asala ye oko pëpe tongana Lo fa tënë ti lingo ti bê ti Lo na aboi ti Lo aprophète kozoni pëpe.”—Amos 3:7.
Gi ti lë tâ be-ti-molenge na wara nzobe ti Nzapa
15 Ti wara yenga dä ti Nzapa teti lakue, a lingbi e ngbâ ti duti na tâ be-ti-molenge. Mbeni zo so ayeke na tâ be-ti-molenge ayeke ngbâ gi tongaso lakue pëpe. A lingbi ti si so mbeni zo azia ti duti na tâ be-ti-molenge na ti mû lege ti baba nga na fandara so ayeke gue na zo na futingo. Saül, kozo gbia ti Israël so a sa mafuta na li ti lo, asala tâ gi tongaso. Na ngoi so a soro lo, lo ‘bâ lo mveni kete’. (1 Samuel 15:17). Me na pekoni so lo komande gi ngu use, lo sala ye na fandara. Lo bi bê oko pëpe na ye so Jéhovah aleke teti mungo asandaga na lege ti prophète Samuel, na lo gi ti zi tënë na li ti lo ndali ti so lo mveni lo mû asandaga ni (1 Samuel 13:1, 8-14). So ayeke tongo nda ti molongo ti aye so afa biani so tâ be-ti-molenge atia lo lani. Ye so asala si Nzapa azi yingo ti Lo na ndo ti lo, nga Lo yeda na lo mbeni pëpe. Na aye so ague na lo ti kui mbeni kuâ so ayeke tâ ye ti kamene (1 Samuel 15:3-19, 26; 28:6; 31:4). Ye ti manda ni ayeke polele: A lingbi e sala ngangu ti ngbâ ti duti na tâ be-ti-molenge, ti duti ndulu ti mä yanga na ti ke bibe ti bâ tele ti e mveni kota, na tongaso e yeke kpe asalango ye ti fandara so alingbi ti sala si Jéhovah ake e.
16 Tâ be-ti-molenge ayeke mbeni lengo ti Nzapa so a lingbi e gi ti lë ni (aColossien 3:10, 12). Teti so a ndu lege so e yeke bâ na tele ti e nga na azo, ti duti na tâ be-ti-molenge ahunda ti sala ngangu na bê kue. Bingo bê nga gbungo li nzoni na ndo songo ti e na Jéhovah nga na amba ti e alingbi ti mû maboko na e ti ngbâ ti duti na tâ be-ti-molenge. Na lê ti Nzapa, azo ayeke tongana fini pele so amaï teti mbeni ngoi, me na pekoni a hule. Ala yeke nga tongana asenge kih wala akindagozo na yâ ti mbeni yaka (Esaïe 40:6, 7, 22). Mbeni pele alingbi ti sala baba ngbanga ti so lo yo lo hon ambeni? Mbeni kindagozo ayeke gonda tele ti lo gi ngbanga ti so lo lingbi ti hulu ayo ahon ambeni? A yeke tâ ye ti buba ti tene na bê ti e so mbeni pele wala kindagozo ayeke sala tongaso. Ni la, Paul adabe ti amba ti lo Chrétien: “Zo nyen asala mo nde? Mo yeke na ye nyen, so a mû na mo pëpe? Na tongana a mû na mo, teti nyen mo yä iri ti mo? legeoko tongana mo yä iri ti mo tënë ti ye so mo mveni mo wara.” (1 aCorinthien 4:7). Gbungo li na ndo mara ti aversê so alingbi ti mû maboko na e ti gi ti duti na tâ be-ti-molenge na ti fa ni na gigi.
17 Na lê ti Nzapa, prophète Daniel ayeke tongana “zo so A ndoye [lo] mingi” ngbanga ti so lo “sala [lo] mveni kete”, so ti tene lo yeke na tâ be-ti-molenge (Daniel 10:11, 12). Ye nyen amû maboko na Daniel ti gi ti duti na tâ be-ti-molenge? Kozoni kue, Daniel afa na gigi kpengba ziango bê kue na Jéhovah, na bango ndo na mbage ti lo lakue na yâ sambela (Daniel 6:10, 11). Na ndo ni, Daniel ayeke mbeni wamandango Tënë ti Nzapa na bê kue, nga aye so apusu lo ti sala ye so ayeke na lege ni. Ye so amû maboko na lo ti bata lê ti lo gi na ndo apendere ye so Nzapa aleke ti sala. Lo yeke lani ndulu ti yeda gi pëpe na awokongo ti azo ti lo, me na ti lo mveni nga. Na ndo ni, lo yeke biani na nzara ti maï mbilimbili ti Nzapa, pëpe ti lo mveni (Daniel 9:2, 5, 7). E lingbi ti manda ye na lege ti kpengba tapande ti Daniel nga ti sala ngangu ti duti na tâ be-ti-molenge na ti fa ni na yâ ambage kue ti fini ti e?
18 A-Proverbe 22:4 atene: “Futa ti tâ be-ti-molenge na kpengo mbito ti L’Eternel ayeke mosoro, na yango-iri, na fini.” Biani, Jéhovah ayeke yeda na azo so ayeke na tâ be-ti-molenge, na ala yeke wara gloire na fini na pekoni. Na peko ti so a ngbâ kete Asaph azia lege ti kusala ti lo teti Nzapa, Jéhovah akiri aleke bango ndo ti lo. Ni la, na tâ be-ti-molenge, wasungo psaume so atene: “Fade Mo fa lege na mbi na tënë ti wango ti Mo, na nda ni, fade Mo kamata mbi na yâ gloire.” (Psaume 73:24). Ka ti laso, a yeke tongana nyen? Gloire wa ayeke ku azo so ayeke fa na gigi tâ be-ti-molenge? Na ndo ti so ala yeke na mbeni nzoni songo na Jéhovah, ala lingbi ti ku na bê kue ti bâ gango tâ tënë ti atënë so Gbia David asû na gbe ti yingo: “Azo so ayeke na tâ be-ti-molenge, fade sese ni aga ye ti héritier ti ala, fade ala wara ngia na yâ siriri so awu mingi.” So tâ pendere gigi ti kekereke!—Psaume 37:11.
Mo dabe mo na ni?
• Na lege wa Etienne ayeke mbeni tapande ti zo so ayeke na tâ be-ti-molenge, na so Jéhovah afa na lo gloire ti Lo?
• Na alege wa Jéhovah Nzapa afa na gigi tâ be-ti-molenge?
• Atapande wa afa so Jéhovah afa gloire ti lo na abe-ti-molenge?
• Tongana nyen tapande ti Daniel alingbi ti mû maboko na e ti gi ti duti na tâ be-ti-molenge?
[Ahundango tënë ti manda na ye]
1, 2. (a) Tongana nyen buku ti Kusala afa so Etienne ayeke lani mbeni “zo so asi na mabe na Yingo Vulu”? (b) Ye wa afa biani so Etienne ayeke na tâ be-ti-molenge?
3. Tongana nyen Etienne abâ na yâ fini ti lo fango na gigi nzobe ti Nzapa so e lingbi na ni pëpe na mbeni lege so adö bê?
4. Jéhovah ayeke fa gloire ti lo na azo wa?
5, 6. (a) Be-ti-molenge ayeke nyen? (b) Tongana nyen Jéhovah afa ni na gigi? (c) A lingbi dutingo na be-ti-molenge ti Jéhovah andu e tongana nyen?
7, 8. (a) Tongana nyen dutingo na be-ti-molenge ti Jéhovah asigigi na yâ salango ye ti lo na mbage ti Manassé? (b) Na lege wa Jéhovah nga na Manassé azia mbeni tapande na e na yâ fango na gigi tâ be-ti-molenge?
9. Tâ be-ti-molenge ayeke mbeni fä ti wokongo? Fa nda ni.
10. Tongana ti so a fa ni na 1 aCorinthien 2:6-10, aye wa Jéhovah afa na abe-ti-molenge?
11. Na ngoi ti akozo Chrétien, tongana nyen ambeni zo afa so tâ be-ti-molenge atia ala? Na tongana nyen ye so aduti sioni teti ala?
12. Na lege wa tapande ti Moïse afa so Jéhovah ayeda na ala so ayeke na tâ be-ti-molenge?
13. Tongana nyen Jéhovah afa gloire ti lo na aberger so ayeke na tâ be-ti-molenge na ngoi ti dungo Jésus?
14. Aye ti nzoni wa abe-ti-molenge ayeke wara na mbage ti Nzapa?
15. Ngbanga ti nyen a lingbi e sala ngangu ti ngbâ ti duti na tâ be-ti-molenge? Na tongana nyen a gboto lê dä na yâ tapande ti Gbia Saül ti Israël ti giriri?
16. Tongana nyen gbungo li na ndo songo ti e na Jéhovah nga na amba ti e alingbi ti mû maboko na e ti gi ti duti na tâ be-ti-molenge?
17. Ye wa amû lani maboko na prophète Daniel ti gi ti duti na tâ be-ti-molenge? Na ye wa alingbi ti mû maboko na e ti sala nga tongaso?
18. Gloire wa ayeke ku ala so afa na gigi tâ be-ti-molenge laso?
[Kete tënë na lembeti 12]
Lo kpengba na atënë ti mabe ti lo, me lo yeke na tâ be-ti-molenge
Na ngu 1919, na kota bungbi ti aWamandango Bible (so a hinga ala laso tongana aTémoin ti Jéhovah) na Cedar Point, na Ohio, Amerika, J. F. Rutherford, so ayeke na ngu 50 nga so ayeke bâ lani lege ti kusala ti bungbi na ndo sese kue, asala kusala na bê ti lo mveni tongana mbeni wakua ti hôtel; lo yeke yô kungba ti azo so aga na kota bungbi ni na ngoi so lo yeke gue na ala na chambre ti ala. Na ndangba lango ti kota bungbi ni, lo yengi azo 7 000 so aga na lege ti atënë so: “I yeke alembe ti Gbia ti agbia na Seigneur ti aseigneur, na fango na azo tënë ti . . . royaume ti gloire ti Seigneur ti e.” Atâa so Ita Rutherford ayeke mbeni zo so akpengba na atënë ti mabe ti lo, mbeni zo so a hinga lo na salango tënë na ngangu sân ti bele ye so lo hinga biani ayeke tâ tënë, lo yeke nga lani mbeni zo so ayeke biani na tâ be-ti-molenge na gbele Nzapa, so mingi ni a yeke bâ ni na yâ asambela ti lo teti bungbi ti ndapelele na Béthel.
[Foto na lembeti 9]
Etienne ahinga ye mingi na ndo Mbeti ti Nzapa, me na tâ be-ti-molenge lo kangbi kobe
[Foto na lembeti 10]
Dutingo na tâ be-ti-molenge ti Manassé anzere na Jéhovah
[Foto na lembeti 12]
Ye wa asala si Daniel aga ‘zo so A ndoye lo mingi’?