Mo hinga?
Buruma so Bible asara tënë ni ayeke oko na ti laso?
Laso, “buruma” ayeke mbeni kobela so zo ayeke wara na lege ti mbeni sioni makongo. A yeke na ngu 1873 si ti kozoni Docteur Hansen ahinga makongo so (Mycobacterium leprae). Azo ti gingo nda ti ye afa so makongo so alingbi ti ngbâ na fini na gigi ti tere ti zo teti lango gumbaya na yâ ti ngu so ayuru na hon ti zo. Ala bâ nga so a yeke ngangu pëpe ti tene azo so aduti nduru na azo so ayeke na kobela so awara ni, na nga so bongo so kobela ni ayeke na tere ni alingbi ti sara si ambeni zo awara kobela ni. Mbeni bungbi ti Bendo ti Gigi so ayeke bâ tënë ti seni atene so na ngu 2007, wungo ti azo ahon 220 000 awara kobela ti buruma.
Kite ayeke dä pëpe so buruma so ayeke mû lani azo na Israël na akodoro so angoro ni, nga Ndia ti Moïse ahunda ti tene a zia zo so ayeke na kobela ni nde na tanga ti azo (Lévitique 13:4, 5). Ye oko, tënë ti Hébreu tsa·raʹʽath so a kiri peko ni na tënë “ngiba,” wala buruma andu gi pëpe buruma so ayeke sara azo. Tsa·raʹʽath ayeke gbu nga abongo nga na ada. Mara ti buruma so alingbi ti gbu bongo so a sara na kuä ti tere ti ngasangbaga wala na lin wala mbeni ye so a leke na poro ti nyama. Na yâ ti ambeni ye, a lingbi ti zi buruma so gi na sukulango aye so buruma ni agbu ni, me tongana “ye so ayeke vert wala a be” angbâ lakue na tere ti aye ni na azi pëpe, a lingbi a gbi bongo wala poro ti nyama ni (Lévitique 13:47-52). Na yâ ti ada, a yeke hinga kobela ni tongana “dû ti vert wala ti bengba” ayeke na tere ti mur ni. A lingbi a zi atênë na popoto so a zia na popo ti atênë ni na a bi ni yongoro na ndo so azo ayeke duti dä. Tongana kobela ni akiri asigigi na tere ti mur ti da ni, a lingbi a kungbi da ni na sese nga a tuku aye so a leke na da ni (Lévitique 14:33-45). Ambeni zo atene so buruma so ayeke gbu abongo wala ada aye peut-être ti sara tënë ti mbeni ye tongana soko. Ye oko, e hinga biani pëpe tâ ye so a ye ti sara tënë ni.
Ngbanga ti nyen fango tënë ti bazengele Paul na Éphèse asara si wuluwulu alondo na popo ti azo ti lekengo ye na argent?
Azo ti lekengo ye na argent na Éphèse ayeke wara nginza mingi na lekengo “akete temple ti Artémis na argent”. Azo atene so Artémis ayeke bata gbata ti Éphèse, lo yeke nzapa-wali so ayeke mû maboko na azo ti fâ anyama, ti mû ngo na ti dü amolenge (Kusala 19:24). Ala tene so image ti lo “alondo na yayu” si atï na a bata image ni na yâ ti temple ti Artémis na Éphèse (Kusala 19:35). A bâ temple so tongana mbeni oko ti apendere ye mbasambala so azo aleke ândö. Gbâ ti azo ayeke ga ngu oko oko na Éphèse na nze ti mars na avril ti sara matanga ti gondango Artémis. Ala yeke hunda mingi ti wara aye ti vorongo Artémis si ala lingbi ti dabe ti ala na ngoi so ala gue ka, ti mû ni tongana awaraga, ti mû ni na offrande na nzapa-wali ni wala ti tene na ngoi so ala kiri na ndo ti ala sewa ti ala avoro na lo. Mbeni mbeti so a sû ândö na ndo ti mbeni ye na Éphèse asara tënë ti astatue ti Artémis so a leke na lor nga na argent; ambeni mbeti ni asara tënë ti bungbi ti azo ti lekengo ye na argent.
Paul afa so a-image so “azo aleke ni na maboko ayeke anzapa pëpe.” (Kusala 19:26). Ni la, azo ti lekengo ye na argent so abâ so tënë so alingbi ti sara si ala wara nginza mingi tongana ti kozo pëpe, tongaso ala pusu azo ti londo ti ke fango tënë ti Paul. Démétrius so ayeke oko ti azo ti lekengo ye na argent, afa mbeto ti bê ti ala, lo tene: “Kpale ni ayeke gi pëpe na ndo ti kua ti e so iri ni ayeke buba ande, me nga so a yeke bâ ande temple ti kota nzapa-wali Artémis tongana senge ye. Na même gloire ti Artémis so azo ti kodoro-komanda ti Asie kue nga na ti sese so azo ayeke dä ayeke voro ni ayeke nduru ti ga senge ye.”—Kusala 19:27.