Tënë ti Jéhovah ayeke na fini
Akota tënë ti mbeti ti Jean
JEAN, “disciple so Jésus andoye lo”, ayeke ndangba zo so yingo ti Nzapa apusu lo ti sû Évangile na ndo ti fini ti Christ nga na akusala so Jésus asara (Jean 21:20). Jean asû Évangile ti lo na ngu 98 tongaso. Anzene nzene tënë mingi so a yeke wara na yâ ti Évangile ti Jean, a yeke pëpe na yâ ti atanga ti a-Évangile.
Na ngoi so bazengele Jean ayeke sû Évangile ti lo, lo zia mbeni mbilimbili ye na gbele lo. Lo tene na ndo ti aye so lo sû na yâ ti mbeti ti lo, lo tene: “A sara tënë ti ye so na yâ mbeti, si i lingbi mä na bê so Jésus ayeke Christ, Molenge Ti Nzapa, na teti i mä so na bê, i lingbi wara fini na lege ti iri ti Lo.” (Jean 20:31). Atënë so Jean asû na yâ ti mbeti ti lo ayeke ga na ye ti nzoni mingi na e.—aHéb. 4:12.
“BÂ! NGASANGBAGA TI NZAPA!”
Na ngoi so Jean Baptiste abâ Jésus, lo tene na bê ti lo kue, lo tene: “Bâ! Ngasangbaga ti Nzapa! Lo so alungula siokpari ti sese so.” (Jean 1:29). Jésus ahon na yâ ti kodoro ti Samarie, ti Galilée, ti Judée nga na akodoro so ayeke na mbage ti tö ti Ngu ti Jourdain. Lo fa tënë na azo, lo fa ye na ala nga lo sara amiracle. Aye so asara si ‘azo mingi ague na Lo, na azo mingi amä na bê na Lo’.—Jean 10:41, 42.
Zingongo Lazare na kuâ ayeke mbeni oko ti akota miracle so Jésus asara. Na ngoi so azo abâ Lazare so akui a sara lango osio awe akiri na fini, azo mingi amä na bê na Jésus. Ye oko, akota sacrificateur na aFarizien amä tere ti fâ Jésus. Ni la, Jésus alondo kâ lo gue na “sese so ayeke nduru na yando, na kodoro so ala di iri ni Ephraïm”.—Jean 11:53, 54.
Akiringo tënë na atënë na ndo ti Bible:
1:35, 40—A tene so adisciple use ayeke luti na tere ti Jean Baptiste. Mbeni oko ti ala ayeke André. Ka tanga ti disciple ni ayeke zo wa? Zo so asû mbeti ti Jean, tongana lo yeke sara tënë ti Jean Baptiste, lo yeke tene lakue gi “Jean” nga lo fa iri ti lo pëpe na yâ ti Évangile ni. Tongaso, a lingbi ti tene so disciple so a fa iri ti lo pëpe ayeke Jean so asû Évangile ti Jean.
2:20—Temple wa la a mû “ngu bale-osio na ndo ni omene ti sara” ni? A-Juif ayeke sara tënë ti temple ti Zorobabel so Gbia Hérode ti Judée akiri aleke pekoni. Zo ti sungo mbaï Joseph atene so kua ti lekengo temple so ato nda ni lani na ngoi so Hérode alë gbia a sara ngu 17, wala ngu 16 tongaso kozo si a dü Christ. A leke Ndo ti Nzoni Ahon Kue, Ndo ti Nzoni-Kue nga na kota mbage ti da ti temple ni na yâ ti ngu miombe. Ye oko, kua ti lekengo ambeni da so ayeke na tere ti temple ni angbâ ti gue juska na peko ti Pâque ti ngu 30, na ngoi so aJuif atene a mû ngu 46 ti leke temple ni.
5:14—Sarango siokpari la asara si zo atï kobela? A yeke lakue tongaso pëpe. Koli so Jésus asava lo ayeke na kobela a sara ngu 38 ndali ti so a dü lo na siokpari (Jean 5:1-9). Ye so Jésus aye ti tene ayeke so teti so a sara be-nzoni na koli so awe, a lingbi lo ngbâ lakue ti sara aye so ayeke mû lege na lo ti wara ande fini ti lakue lakue. Na ndo ni, a lingbi lo sara siokpari na mbana pëpe si mbeni ye so ayeke sioni mingi ahon kobela awara lo pëpe. Koli so alingbi peut-être ti sara ande mbeni siokpari so alingbi na pardon pëpe, na tongaso tongana lo kui, a yeke zingo ande lo pëpe.—Mat. 12:31, 32; Luc 12:10; aHéb. 10:26, 27.
5:24, 25—Azo wa la ‘ahon kui awe, na ala si na fini’? Jésus aye ti sara tënë ti azo so ândö akui awe na lege ti yingo me na ngoi so ala mä atënë so lo fa, ala mä na bê na lo, na ala zia lege ti aye ti sioni so ala yeke sara. Ala ‘hon kui awe, ala si na fini’ na lege so a zi ngbanga ti kui na li ti ala nga a mû na ala beku ti warango fini ti lakue lakue ndali ti so ala yeke na mabe na Nzapa.—1 Pi. 4:3-6.
5:26; 6:53—Ti tene zo aduti na “fini na yâ lo mveni” aye ti tene nyen? Tongana a ndu Jésus Christ, tënë so aye ti fa so Nzapa amû na lo ngangu ti sara aye use: ngangu ti sara si azo aga nzoni na lê ti Nzapa nga na ngangu ti zingo akuâ. Âdu ti adisciple ti Jésus, ala yeke na ‘fini na yâ ala mveni’ na lege so ala yeke wara fini ti lakue lakue. A-Chrétien so a sa yingo na ndo ti ala ayeke wara fini ti lakue lakue na ngoi so a zingo ala ti duti na fini na yayu. A-Chrétien so ayeke na beku ti ngbâ na sese ayeke wara fini ti lakue lakue gi na ngoi so ala hon ndangba tara so ayeke si ande na peko ti Komandema ti Ngu Saki Oko ti Christ.—1 aCor. 15:52, 53; Apoc. 20:5, 7-10.
6:64—Na ngoi so Jésus ayeke soro abazengele ti lo, lo hinga kozoni awe so fade Judas Iscariote ayeke kä ande lo? A lingbi ti tene so lo hinga ni kozo pëpe. Ye oko, mbeni lâ na ngu 32, Jésus atene na abazengele ti lo, lo tene: “Oko na popo ti i ayeke zabolo”, wala zo ti pango zo. Tongana versê ni atene so Jésus ahinga “kozoni” awe zo so ayeke kä ande lo, peut-être a yeke na ngoi so lo bâ so Judas Iscariote ato nda ti mû sioni lege.—Jean 6:66-71.
Aye ti manda teti e:
2:4. Jésus aye lani ti fa na Marie so teti so lo yeke Molenge ti Nzapa so awara batême awe na so a sa yingo na ndo ti lo awe, a lingbi lo sara aye so Babâ ti lo ti yayu afa. Atâa so a yeke tongo nda ti kua ti Jésus la, lo hinga nzoni mingi l’heure wala ngoi so lo lingbi ti sara na aye so Nzapa ahunda na lo ti sara, so na popo ni a yeke wara mungo fini ti lo na sandaga. Jésus azia lege même pëpe na mbeni zo ti sewa ti lo, na tapande Marie ti kanga lege na lo ti sara ye so bê ti Nzapa aye. A yeke nzoni e zia lege na mbeni zo oko pëpe ti kanga lege na e ti sara na Jéhovah Nzapa.
3:1-9. Tapande ti Nicodème, mbeni mokonzi ti aJuif, amû lege na e ti manda aye use. Kozoni kue, Nicodème afa so lo yeke na tâ be-ti-molenge, lo yeke bâ yâ ti aye nzoni nga lo hinga so lo yeke na bezoin ti hinga Nzapa na lege so lo yeda so Jésus so ayeke mbeni molenge ti senge zo ti lekengo aye na keke ayeke wafango ye so Nzapa atokua lo. Laso nga, atâ Chrétien ayeke na bezoin ti fa so ala yeke na tâ be-ti-molenge. Use ni, na ngoi so Jésus ade lani na sese, Nicodème ayeda pëpe ti ga disciple ti lo. Peut-être a yeke ngbanga ti so lo sara mbeto ti lê ti azo, lo ye ti bata kota ndo ti lo na yâ ti Sanhédrin wala a yeke ngbanga ti so lo ye aye ti mosoro ti lo mingi. Ye so amû maboko na e ti manda mbeni kpengba ye: A lingbi e zia lege pëpe si mara ti aye tongaso akanga lege na e ti ‘yô keke ti pasi ti e lâ na lâ, na ti ga na peko ti Jésus.’—Luc 9:23.
4:23, 24. Ti tene Nzapa ayeda na lege so e yeke voro na lo, a lingbi e sara ni ague oko na ye so Bible afa. Na ndo ni, a lingbi yingo vulu la afa na e tongana nyen ti sara ni.
6:27. Ti sara kua teti “kobe so angbâ teti fini ti lakue lakue” ahunda ti tene e sara ngangu ti bâ lege ti aye so atia e na lege ti yingo. Tongana e sara ni, e yeke wara ngia na pekoni.—Mat. 5:3.
6:44. Jéhovah ayeke bi bê na e oko oko kue. Lo sara si e oko oko kue e ga na mbage ti Molenge ti lo na lege ti fango tënë nga na lege ti yingo vulu ti lo so amû maboko na e ti gbu nda ti atâ tënë so ayeke na yâ ti Bible na ti sara ye alingbi na ni.
11:33-36. Ti fa vundu ti bê ti e na gigi aye pëpe ti tene so e yeke wokongo zo.
NGBÂ TI ‘TAMBELA NA PEKO TI LO’
Na ngoi so Pâque ti ngu 33 aga nduru, Jésus akiri na gbata ti Béthanie. Na lango 9 ti Nisan, lo lï na kodoro ti Jérusalem na ndo ti molenge ti lele. Na lango 10 ti Nisan, Jésus akiri aga na yâ ti temple. Na ngoi so Jésus ayeke sambela ti hunda ti tene iri ti Babâ ti lo awara gonda, mbeni go atoto na yayu atene: “Mbi mû gloire na iri ti Mbi awe, na fade Mbi kiri Mbi mû gloire na ni.”—Jean 12:28.
Na ngoi so Jésus na adisciple ti lo ayeke te kobe ti Pâque, Jésus amû ndangba wango ti lo na ala, na lo sambela ngbanga ti ala. A zingo Jésus na kuâ na pekoni so a gbu lo, a gue na lo na gbe ti ngbanga nga a fâ lo na ndo ti keke ti pasi.
Akiringo tënë na atënë na ndo ti Bible:
14:2—Na lege wa Jésus ayeke “leke ndo” na yayu ndali ti adisciple ti lo so ayeke be-ta-zo? Tënë so andu ye so Jésus asara ti kiri ti mû ngangu na fini mbele so lo te na adisciple ti lo na lege so lo ga na gbele Nzapa, na lo fa na lo nene ti mênë ti lo. Lekengo ndo so andu nga ngoi so a yeke zia Jésus tongana gbia. Na pekoni awe, a yeke to nda ti zingo adisciple ti lo so a sa yingo na ndo ti ala ti gue na yayu.—1 aThes. 4:14-17; aHéb. 9:12, 24-28; 1 Pi. 1:19; Apoc. 11:15.
19:11—Na ngoi so Jésus ayeke sara tënë na Pilate na ndo ti zo so azia lo Jésus ni na tïtî lo, lo yeke sara lani tënë ti Judas Iscariote? Ahon ti sara tënë ti Judas wala ti mbeni zo nde, a lingbi ti tene so Jésus ayeke bi bê lani na ndo ti azo kue so asara siokpari na lege so ala mû mbage na yâ ti fango lo. Na popo ti azo so a yeke wara Judas Iscariote, “akota sacrificateur na azo ti tribunal kue”. A yeke wara nga même “azo mingi” so a handa ala si ala hunda ti tene a zi Barabbas.—Mat. 26:59-65; 27:1, 2, 20-22.
20:17—Ngbanga ti nyen Jésus atene na Marie ti Magdala ti zia ti “ndu” lo, wala ti gbu lo? Kite ayeke dä pëpe so Marie agbu Jésus ndali ti so lo pensé ti lo so Jésus aga nduru awe ti gue na yayu na lo yeke bâ Jésus mbeni pëpe. Ti dë bê ti Marie so ngoi ti guengo ti lo na yayu ade, Jésus atene na lo so ahon ti gbu ni, lo gue lo tene na adisciple ti ni so a zingo ni awe.
Aye ti manda teti e:
12:36. Ti ga “amolenge ti Lumière”, wala azo so ayeke zi nda ti tâ tënë ti Mbeti ti Nzapa polele, a hunda ti tene e hinga Mbeti ti Nzapa, Bible nzoni. Na pekoni, a lingbi e mû hingango ye so ti mû maboko na azo ti sigigi na yâ ti bingo na lege ti yingo so ala yeke dä si ala ga na yâ ti lumière ti Nzapa.
14:6. Oko lege so Nzapa ayeke yeda na e ayeke na lege ti Jésus Christ. Ti fa so e yeke na mabe na Jésus nga ti mû tapande ti lo ayeke sara si e ga nduru na Jéhovah.—1 Pi. 2:21.
14:15, 21, 23, 24; 15:10. Ti sara ye alingbi na andia ti Nzapa ayeke sara si lo na Molenge ti lo angbâ ti ndoye e.—1 Jean 5:3.
14:26; 16:13. Yingo ti Jéhovah ayeke fa ye na e nga ayeke sara si e dabe ti e na aye so e manda kozo awe. A yeke zi nga nda ti tâ tënë na e. Ni la, a lingbi ti mû maboko na e ti maï hingango ye ti e, ndara ti e, ngangu ti e ti bâ yâ ti aye nzoni si e mû anzoni desizion nga na ngangu ti gbu li nzoni. Tongaso, a yeke nzoni e ngbâ lakue ti sambela, mbilimbili ti hunda na Nzapa ti mû yingo ti lo na e.—Luc 11:5-13.
21:15, 19. Jésus ahunda Pierre ti bâ wala lo ndoye lo mingi ahon “ala so”, so ti tene asusu so ayeke na devant ti ala. Tongaso, Jésus afa so a yeke kota ye mingi ti tene Pierre asoro ti mû peko ti lo na ngoi kue ahon ti sara kua ti gingo susu. Na pekoni so e bâ atënë ti yâ ti aÉvangile awe, zia e leke na bê ti e ti ndoye Jésus mingi ahon aye kue so alingbi peut-être ti gbu bê ti e. Zia e yeda na bê ti e kue ti ngbâ ti mû peko ti Jésus.
[Foto na lembeti 9]
Tapande ti Nicodème afa nyen na e?