Druga Mojzesova knjiga
15 Takrat so Mojzes in Izraelci Jehovu v čast zapeli tole pesem:+
»Pel bom Jehovu, ker se je silno poveličal.+
Konja z jezdecem je zagnal v morje.+
2 Jah* je moja moč in moja sila, ker me je rešil.+
On je moj Bog, zato ga bom hvalil;+ on je Bog mojega očeta,+ poveličeval ga bom.+
3 Jehova je mogočen bojevnik,+ Jehova mu je ime.+
4 Faraonove vozove in njegovo vojsko je vrgel v morje.+
Njegovi najodličnejši bojevniki so utonili v Rdečem morju.+
5 Razburkane vode so jih prekrile, kakor kamen so potonili v globočine.+
6 Tvoja desnica, o Jehova, je zelo močna,+
tvoja desnica, o Jehova, lahko zdrobi sovražnika.
7 V svoji neprekosljivi veličini podiraš tiste, ki se povzdigujejo proti tebi,+
izlivaš svojo plamtečo jezo, da jih požira kakor slamo.
8 Z dihom iz tvojih nosnic so se vode nakopičile;
stale so nepremično, zadrževale so valove;
razburkane vode so se strdile v osrčju morja.
9 Sovražnik je dejal: ‚Za njimi grem! Dohitim jih!
Razdelil bom plen! Vzel bom vse, kar hočem!
Izvlekel bom meč! Moja roka si jih bo podredila!‘+
10 S svojim dihom si pihnil in morje jih je prekrilo,+
kakor svinec so potonili v mogočnih vodah.
11 Kdo med bogovi je kakor ti, o Jehova?+
Kdo je kakor ti, mogočen v svetosti?+
Tebi naj pojejo hvalnice, tebi, ki vzbujaš strahospoštovanje in delaš čudeže.+
12 Iztegnil si desnico in zemlja jih je pogoltnila.+
13 Iz vdane ljubezni si vodil ljudstvo, ki si ga osvobodil*,+
s svojo močjo ga boš vodil k svojemu svetemu prebivališču.
Vsi kánaanski prebivalci bodo preplašeni.+
16 Obšla jih bosta strah in trepet.+
Zaradi tvoje mogočne roke bodo okameneli,
dokler ne bo tvoje ljudstvo šlo mimo, o Jehova,
17 Pripeljal ga boš in zasadil na gori svoje dediščine,+
na kraju, ki si ga pripravil sebi za prebivanje, o Jehova,
v svetišču, o Jehova, ki so ga postavile tvoje roke.
18 Jehova bo kraljeval za vedno, vso večnost.+
19 Ko so faraonovi konji z bojnimi vozovi in njegovi konjeniki vstopili v morje,+
je Jehova čez njih zgrnil morske vode,+
Izraelci pa so šli sredi morja po suhem.«+
20 Nato je prerokinja Mirjam, Aronova sestra, vzela v roko tamburin in vse ženske so se ji pridružile. Igrale so na tamburine in plesale. 21 Mirjam je moškim odpevala:
»Pojte Jehovu, ker se je silno poveličal.+
Konja z jezdecem je zagnal v morje.«+
22 Mojzes je nato odvedel Izraelce od Rdečega morja v šursko pustinjo. Po pustinji so potovali tri dni, pa niso našli vode. 23 Prišli so v Maro*,+ toda tam niso mogli piti vode, ker je bila grenka. Zato je ta kraj dobil ime Mara. 24 Ljudstvo je začelo godrnjati čez Mojzesa:+ »Kaj bomo pili?« 25 Mojzes je klical k Jehovu+ in Jehova mu je pokazal neko drevesce. Ko ga je Mojzes vrgel v vodo, je voda postala sladka.
Tam jim je Bog dal uredbo in zakon in tam je tudi preizkusil njihovo poslušnost.+ 26 Rekel je: »Če boste pozorno poslušali mene, svojega Boga Jehova, če boste delali to, kar je prav v mojih očeh, in poslušali moje zapovedi ter se ravnali po vseh mojih uredbah,+ vas ne bom udaril z nobeno od bolezni, s katerimi sem udaril Egipčane,+ saj vas jaz, Jehova, zdravim.«+
27 Zatem so prišli v Elím, kjer je bilo 12 vodnih izvirov in 70 palm, in se utaborili ob vodi.