Junij

Jehova je blagoslovil kristjane v prvem stoletju, saj so se prilagodili spremenjenim okoliščinam. Pogosto so bili preganjani, včasih ko so to morda najmanj pričakovali. Razmislimo, kaj se je zgodilo Barnabu in apostolu Pavlu, ko sta oznanjevala v Listri in okolici. Ljudje so ju najprej prisrčno sprejeli in jima prisluhnili. Toda kasneje so nasprotniki »na svojo stran pridobili veliko ljudi« in nekateri od teh so Pavla kamenjali ter ga pustili, da bi umrl. (Apd. 14:19) Ampak Barnaba in Pavel sta oznanjevala naprej drugje. Kakšen je bil rezultat? »Kar nekaj ljudem sta pomagala, da so postali učenci,« ter s svojimi besedami in zgledom okrepila sovernike. (Apd. 14:21, 22) Mnogim je koristilo, ker Barnaba in Pavel med nenadnim preganjanjem nista nehala oznanjevati. Jehova nas bo blagoslavljal, dokler še naprej opravljamo delo, ki nam ga je zaupal. (w23.04 str. 16, odst. 13–str. 17, odst. 14)

Kralj David je imel v življenju številne sovražnike, ki so ga ogrožali, zato je pogosto prosil Jehova za pomoč. Prepričan je bil, da je Jehova slišal njegove molitve in odgovoril nanje. Enako si lahko prepričan tudi ti. Sveto pismo nam zagotavlja, da nam Jehova lahko da modrost in moč, ki ju potrebujemo, da zdržimo. Pomaga pa nam lahko tudi po naši duhovni družini ali celo tistih, ki ga ne častijo. Čeprav Jehova na naše molitve morda ne bo vedno odgovoril tako, kot pričakujemo, vemo, da nanje bo odgovoril. Dal nam bo točno to, kar potrebujemo, in takrat, ko to potrebujemo. Zato še naprej molimo in verjemimo, da nas Jehova sliši. Bodimo prepričani, da Jehova že zdaj skrbi za nas in da bo v novem svetu zadovoljil »želje vseh živih bitij«. (Ps. 145:16) (w23.05 str. 8, odst. 4, str. 13, odst. 17, 18)

Dobro je imeti v mislih koristi tega, da dosežeš cilj. Katere koristi bi lahko imel v mislih ti? Če je tvoj cilj povezan z branjem Svetega pisma ali molitvijo, razmisli, kako bo to okrepilo tvoje prijateljstvo z Jehovom. (Ps. 145:18, 19) Če je tvoj cilj, da razvijaš kakšno krščansko lastnost, razmisli, kako bo to izboljšalo tvoje odnose z drugimi. (Kol. 3:14) Zakaj si ne bi naredil seznama vseh razlogov, zakaj želiš doseči svoj cilj? Ta seznam večkrat poglej. Poleg tega preživljaj čas s tistimi, ki te bodo motivirali. (Preg. 13:20) Vendar če smo čisto iskreni, imamo vsi dneve, ko smo brez motivacije. Ali to pomeni, da je cilj nemogoče doseči? Ne. Lahko skušamo doseči svoj cilj, tudi ko nismo motivirani. Čeprav bomo za to potrebovali samodisciplino, bodo rezultati vredni truda. (w23.05 str. 27, odst. 5–str. 28, odst. 8)

To, da vemo, da smo odgovorni za svoje odločitve, nas lahko spodbudi k temu, da priznamo svoje grehe, popravimo napake in se ogibamo tega, da bi jih ponavljali. To nam lahko pomaga, da ostanemo v tekmi za življenje. Če si sprejel slabo odločitev, se s tem poskušaj sprijazniti. Svojega časa in energije ne porabljaj za to, da bi se opravičeval ali da bi krivdo prelagal na druge. Raje priznaj svoje napake in si v trenutnih okoliščinah prizadevaj delati prav. Če te zaradi nečesa, kar si naredil, peče vest, se ponižno v molitvi obrni k Jehovu, priznaj svojo napako in ga prosi za odpuščanje. (Ps. 25:11; 51:3, 4) Opraviči se tistim, ki si jih mogoče prizadel, in če je potrebno, pri starešinah poišči pomoč. (Jak. 5:14, 15) Uči se iz svojih napak in se trudi, da jih ne boš ponavljal. Če boš tako delal, si lahko prepričan, da ti bo Jehova izkazal usmiljenje in ti dal pomoč, ki jo potrebuješ. (Ps. 103:8–13) (w23.08 str. 28, odst. 8–str. 29, odst. 9)

Kralju Joašu je zelo pomagal dober vpliv Jojada. Zaradi tega je kot mlad kralj želel ugajati Jehovu. Vendar je po Jojadovi smrti začel poslušati odpadniške vodilne može. (2. krn. 24:4, 17, 18) Jehova je to močno prizadelo, zato »je k njim pošiljal preroke, da bi jih spodbudil, naj se vrnejo k njemu. [...] Vendar niso hoteli poslušati.« Poslušali niso niti Jojadovega sina Zaharija, ki ni bil le Jehovov prerok in duhovnik, ampak tudi Joašev bratranec. Kralj Joaš je Zaharija celo dal usmrtiti. (2. krn. 22:11; 24:19–22) Joaš je nehal spoštovati Jehova. Jehova je rekel: »Tiste, ki me zaničujejo, [...] preziram.« (1. Sam. 2:30) Majhna sirska vojska je kasneje porazila »zelo veliko judovsko vojsko« in Joaš je bil »hudo ranjen«. (2. krn. 24:24, 25) Joaša sta umorila njegova lastna služabnika, da sta se maščevala za Zaharijevo smrt. (w23.06 str. 18, odst. 16–str. 19, odst 17)

Apostol Pavel je poznal brate in sestre v Efezu. Z njimi je preživel veliko časa, ko je tam oznanjeval in poučeval. (Apd. 19:1, 8–10; 20:20, 21) Ker jih je imel zelo rad, jim je želel pomagati, da ostanejo zvesti Jehovu. Kristjani v Efezu so nekoč verjeli krivim verskim naukom in bili vraževerni. Ljudje v Efezu so bili zelo nemoralni in nič se niso sramovali tega, kar delajo. Gledališke igre in verska praznovanja so se vrtela okoli spolnosti. (Efež. 5:3) Mnogi so, kot je rekel Pavel, »izgubili vsak čut za to, kaj je moralno«. Ta izraz v grščini dobesedno pomeni, da »niso več čutili bolečine«. (Efež. 4:17–19) Ker niso poznali Jehovovih meril za to, kar je prav, jih ni mučila vest. Zato je Pavel lahko rekel: »Njihov um je v temi in življenje, ki ga ponuja Bog, jim je tuje.« To je veljalo tudi za kristjane v Efezu, preden so spoznali resnico. (w24.03 str. 20, odst. 2, 4, str. 21, odst. 5, 6)

To, da je bil Gideon sodnik, je od njega zahtevalo veliko telesnega napora. Ko so Madijanci ponoči med bitko zbežali, jih je Gideon zasledoval vse do reke Jordan. (Sodn. 7:22) Ali se je pri Jordanu ustavil? Ne! Čeprav so bili on in njegovih 300 mož utrujeni, so ga prečkali in nadaljevali zasledovanje. Nazadnje so Madijance dohiteli in jih porazili. (Sodn. 8:4–12) Gideon je zaupal Jehovu, da mu bo dal moč, in ni bil razočaran. (Sodn. 6:14, 34) Nekoč so Gideon in njegovi možje peš zasledovali madijanska kralja, ki sta morda jezdila na kamelah. (Sodn. 8:12, 21) Vendar so ju odločni Izraelci z Božjo pomočjo ujeli in zmagali v bitki. Starešine se prav tako lahko zanesejo na Jehova, ki je zase rekel: »Nikoli se ne utrudim in nikoli ne izgubim moči.« Dal jim bo vso moč, ki jo potrebujejo. (Iza. 40:28, 29) (w23.06 str. 6, odst. 14, 16)

Ne glede na preizkušnje, s katerimi se srečaš, si lahko neomajen v srcu. Zato zaupaj Jehovu. Razmisli, kako je bila Barakova zmaga v bitki odvisna od tega, da je zaupal v Jehovova navodila. Čeprav izraelska vojska ni imela ne ščitov ne sulic, je Jehova Baraku naročil, naj se spopade z dobro oboroženo vojsko kanaanskega vojaškega poveljnika Sisera. (Sodn. 5:8) Prerokinja Debora je Baraku rekla, naj se z vojsko spusti v nižino in se tam spopade s Siserom in njegovimi 900 bojnimi vozovi. V nižini bi se bilo Izraelcem izjemno težko bojevati proti vojski, ki je imela hitre bojne vozove. Čeprav je Barak to vedel, je ubogal Jehovova navodila. Ko so se vojaki spuščali z gore Tabor, je Jehova poskrbel, da se je usul močan dež. Siserovi vozovi so obtičali v blatu in Jehova je Baraku naklonil zmago. (Sodn. 4:1–7, 10, 13–16) Tudi nam bo Jehova naklonil zmago, če zaupamo njemu in navodilom, ki nam jih daje po svojih predstavnikih. (w23.07 str. 18, odst. 17–str. 19, odst. 18)

Potrpežljivost je nujna za našo rešitev. Potrpežljivo moramo čakati na Boga, da izpolni svoje obljube, tako kot so to delali njegovi služabniki v preteklosti. (Heb. 6:11, 12) Glede na Sveto pismo smo v podobni situaciji kot kmet. (Jak. 5:7, 8) Kmet trdo dela, ko seje in zaliva, ampak ne ve točno, kdaj bo posejano zraslo. Zato potrpežljivo čaka in je prepričan, da bo žel. Podobno smo tudi mi zelo zaposleni z duhovnimi dejavnostmi, čeprav ne vemo, »katerega dne pride [...] Gospod«. (Mat. 24:42) Potrpežljivo čakamo in smo prepričani, da bo Jehova ob svojem času izpolnil vse svoje obljube. Če bi postali nepotrpežljivi, bi se mogoče naveličali čakati in bi se začeli oddaljevati od resnice. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi se začeli posvečati stvarem, ki bi nam nudile takojšnje zadovoljstvo. Ampak če smo potrpežljivi, lahko zdržimo do konca in smo rešeni. (Miha 7:7) (w23.08 str. 22, odst. 7)

Če prerokbo iz Daniela 2:41–43 primerjamo z drugimi prerokbami iz Danielove knjige in Razodetja, lahko sklenemo, da stopala predstavljajo anglo-ameriško zavezništvo – današnjo vodilno svetovno velesilo. Daniel je zanjo rekel, da bo deloma močna in deloma krhka. Zakaj bo deloma krhka? Ker ji njeni prebivalci, ki so primerjani z mehko glino, onemogočajo, da bi vladala z železno roko. Iz Danielovega opisa tega kipa se naučimo veliko pomembnih dejstev. Kot prvo, anglo-ameriška svetovna velesila je pokazala svojo moč. Imela je na primer ključno vlogo pri zmagi v prvi in drugi svetovni vojni. Vendar so jo slabili in jo bodo še naprej slabili konflikti med njenimi lastnimi državljani. Kot drugo, ta svetovna velesila bo zadnja, ki bo vladala, preden bo Božje kraljestvo odstranilo vse človeške vlade. (w23.08 str. 10, odst. 12–str. 11, odst. 13)

Včasih je David zaradi vseh težav, ki jih je doživljal, v sebi čutil stisko. (Ps. 18:4, 5) Ampak Jehova ga je s svojo ljubečo skrbjo poživil. Svojega izmučenega prijatelja je peljal na »zelene pašnike« in »mirne kraje, bogate z vodo«. Tako so se Davidu povrnile moči in je lahko še naprej služil Jehovu z veseljem. (Ps. 18:28–32; 23:2) Podobno tudi nam danes Jehova s svojo vdano ljubeznijo pomaga zdržati, ko doživljamo takšne in drugačne stiske. (Žal. 3:22; Kol. 1:11) David je bil pogosto v življenjski nevarnosti in imel je veliko močnih sovražnikov. Ampak v zavetju Jehovove ljubezni se je čutil varnega in zaščitenega. Občutil je, da je Jehova ves čas z njim, in to ga je pomirilo. Zato je o Jehovu zapel: »Vseh mojih strahov me je osvobodil.« (Ps. 34:4) Davida je bilo upravičeno večkrat strah, ampak Jehovova ljubezen je bila močnejša od njegovih strahov. (w24.01 str. 29, odst. 15–str. 30, odst. 17)

Uči se iz Joaševih slabih odločitev. Po smrti velikega duhovnika Jojada se je Joaš začel družiti s slabimi ljudmi. (2. krn. 24:17, 18) Odločil se je, da bo poslušal judovske vodilne može, ki niso imeli radi Jehova. Verjetno se strinjaš, da bi bilo boljše, če bi zavrnil njihovo družbo. Ampak naredil je ravno nasprotno – poslušal je, kar so mu svetovali. In ko ga je njegov bratranec Zaharija opozoril, da dela narobe, ga je dal ubiti. (2. krn. 24:20, 21; Mat. 23:35) Kako grozno in neumno! Joaš je začel dobro, ampak žal je postal odpadnik in morilec. Na koncu sta ga ubila njegova lastna služabnika. (2. krn. 24:22–25) Lahko smo prepričani, da bi bilo njegovo življenje povsem drugačno, če bi še naprej ubogal Jehova in njegove zveste služabnike. (w23.09 str. 9, odst. 6)

Jezus je vedel, da Peter lahko ostane zvest. Zato mu je prijazno rekel: »Ne boj se.« To, da je Jezus zaupal Petru, je imelo nanj trajen vpliv. Peter in njegov brat Andrej sta kasneje zapustila ribiški posel in se pridružila Jezusu. Ta odločitev je vodila do izrednih blagoslovov. (Mar. 1:16–18) Peter je kot Kristusov sledilec doživel veliko lepega. Videl je, kako Jezus ozdravlja bolne, izganja demone in celo obuja mrtve. (Mat. 8:14–17; Mar. 5:37, 41, 42) Imel je tudi videnje o vlogi, ki jo bo Jezus imel kot kralj Božjega kraljestva. Gotovo mu je to za vedno ostalo v spominu. (Mar. 9:1–8; 2. Pet. 1:16–18) Nič od tega Peter ne bi videl, če ne bi sledil Jezusu. Brez dvoma je bil zelo vesel, ker ni dovolil, da bi ga negativni občutki, ki jih je imel o sebi, oropali teh blagoslovov. (w23.09 str. 21, odst. 4, 5)

Apostol Peter je v svojem prvem pismu poudaril, naj imamo »drug drugega radi iz vsega srca«. Takšna močna ljubezen ne pokriva samo nekaj grehov, ampak »množico grehov«. (1. Pet. 4:8) Morda se je Peter spomnil, kaj ga je pred leti Jezus naučil glede odpuščanja. Takrat je Peter verjetno mislil, da je od njega zelo prijazno, če bratu odpusti »do 7-krat«. Vendar ga je Jezus poučil – pa tudi vse nas – da je treba odpustiti »do 77-krat«, kar pomeni neskončnokrat. (Mat. 18:21) Če ti je težko upoštevati ta nasvet, naj ti to ne vzame volje! Vsem Jehovovim nepopolnim služabnikom je včasih težko, da drugim odpustijo. Pomembno je, da zdaj narediš potrebne korake, da odpustiš soverniku in se z njim pobotaš. (w23.09 str. 29, odst. 12)

Jona je v trebuhu ribe poln kesanja ponižno molil k Jehovu. Prepričan je bil, da mu bo prisluhnil in da mu bo pomagal. Ko se je Jona kasneje vrnil na kopno, je bil pripravljen sprejeti svojo dodelitev. (Jona 2:10–3:4) Ali si med preizkušnjami kdaj tako zaskrbljen, da težko moliš k Jehovu? Ali pa si kdaj preveč utrujen, da bi preučeval? Ne pozabi, da Jehova povsem razume tvojo situacijo. Zato si lahko prepričan, da ti bo tudi takrat, ko izrečeš samo preprosto molitev, dal točno to, kar potrebuješ. (Efež. 3:20) Če zaradi svoje fizične ali čustvene bolečine težko bereš in preučuješ, lahko mogoče poskusiš poslušati avdioposnetke Svetega pisma ali naših publikacij. Lahko tudi poslušaš naše pesmi ali gledaš videoposnetke, ki so objavljeni na jw.org. Moli k Jehovu in v vsem, kar nam daje, išči odgovore na svoje molitve. S tem boš Jehovu dal možnost, da ti pomaga in te okrepi. (w23.10 str. 13, odst. 6, str. 14, odst. 9)

Tako sveti šotor kot tempelj, ki je bil kasneje zgrajen v Jeruzalemu, sta imela v osnovi enak tloris. Imela sta dva prostora – »Sveto« in »Najsvetejše«. Ta dva prostora sta bila ločena z izvezeno predelno zaveso. (Heb. 9:2–5; 2. Mojz. 26:31–33) Znotraj Svetega je bil zlat svečnik, oltar za zažiganje kadila in miza z daritvenimi hlebci. V ta prostor so lahko vstopili samo tisti, ki so bili »maziljeni [...] za duhovnike«, in sicer takrat, ko so opravljali svoje duhovniške dolžnosti. (4. Mojz. 3:3, 7, 10) V Najsvetejšem je stala zlata skrinja zaveze, ki je simbolizirala Jehovovo navzočnost. (2. Mojz. 25:21, 22) V ta prostor je lahko vstopil samo veliki duhovnik, in sicer en dan v letu, na dan poravnave. (3. Mojz. 16:2, 17) Vstopil je s krvjo živali, da bi opravil poravnavo za svoje grehe in za grehe celotnega naroda. Sčasoma je Jehova po svojem svetem duhu razjasnil pravi pomen teh značilnosti svetega šotora. (Heb. 9:6, 7) (w23.10 str. 27, odst. 12)

V Božji Besedi je velikokrat zapisana zapoved, da moramo »imeti radi drug drugega«. (Jan. 15:12; Rim. 13:8; 1. Tes. 4:9; 1. Pet. 1:22; 1. Jan. 4:11) Ampak ljubezen je nekaj, kar čutimo v srcu, in noben človek ne more videti v naše srce. Kako lahko torej drugim kažemo, da jih imamo radi? S svojimi besedami in dejanji. Svojo ljubezen lahko drugim kažemo na različne načine. Poglejmo nekaj primerov: »Govorite resnico drug z drugim.« (Zah. 8:16) »Živite v miru med seboj.« (Mar. 9:50) »V medsebojnem izkazovanju časti prevzemajte pobudo.« (Rim. 12:10) »Prisrčno sprejemajte drug drugega.« (Rim. 15:7) »Velikodušno si odpuščajte.« (Kol. 3:13) »Drug drugemu pomagajte prenašati nadloge.« (Gal. 6:2) »Tolažite drug drugega.« (1. Tes. 4:18) »Med seboj se [...] krepite.« (1. Tes. 5:11) »Molite drug za drugega.« (Jak. 5:16) (w23.11 str. 9, odst. 7, 8)

Vsak dan sprejemamo odločitve, za katere potrebujemo močno vero. Odločamo se na primer glede družbe, razvedrila, izobrazbe, poroke, otrok in službe. Dobro je, da se vprašamo: Ali se iz mojih odločitev vidi, da sem prepričan, da je ta stvarnost samo začasna in da jo bo nadomestil Božji novi svet? Ali pa na moje odločitve vplivajo ljudje, ki živijo tako, kot da je to življenje vse? (Mat. 6:19, 20; Luk. 12:16–21) Če si bomo okrepili vero v to, da je novi svet blizu, bomo lahko sprejemali najboljše odločitve. Močno vero potrebujemo tudi zaradi preizkušenj. Morda smo preganjani, imamo kronično bolezen ali doživljamo kaj drugega, kar nam jemlje voljo. Ko se preizkušnja začne, imamo mogoče občutek, da jo bomo brez težav zdržali. Ampak če se vleče – in pogosto je tako – potrebujemo močno vero, da bi lahko vztrajali in še naprej z veseljem služili Jehovu. (1. Pet. 1:6, 7) (w23.04 str. 27, odst. 4, 5)

Jehova pričakuje, da delamo v skladu s svojimi molitvami. Na primer, neki brat Jehova prosi, naj mu v službi pomaga dobiti prosto, da bo lahko prisoten na regionalnem zborovanju. Kako lahko Jehova odgovori na njegovo molitev? Bratu lahko da potreben pogum. Vseeno pa mora brat narediti svoj del in iti do šefa. Mogoče bo moral z njim večkrat govoriti. Mogoče se celo ponudi, da bo delal kak drug dan, ali pa predlaga, da si vzame neplačan dopust. Jehova pričakuje, da ga vztrajno prosimo glede stvari, ki so za nas pomembne. Iz Jezusovih besed se vidi, da nekatere naše prošnje ne bodo takoj uslišane. (Luk. 11:9) Zato ne obupajmo! Molimo goreče in molimo večkrat! (Luk. 18:1–7) Ko to delamo, Jehovu pokažemo, da je ta zadeva za nas zelo pomembna. Pokažemo mu tudi, da smo prepričani, da nam lahko pomaga. (w23.11 str. 22, odst. 10, 11)

Jehova je svojemu prijatelju Abrahamu obljubil, da bodo vsi narodi na zemlji blagoslovljeni po njegovem potomstvu. (1. Mojz. 15:5; 22:18) Ker je imel Abraham močno vero v Boga, je bil prepričan, da se bo to uresničilo. Ampak ko je bil Abraham star 100 let in njegova žena 90, še vedno nista imela sina. (1. Mojz. 21:1–7) Kljub temu v Svetem pismu o Abrahamu piše: »Upal je in veroval, da lahko postane oče mnogih narodov, čeprav se je to zdelo nemogoče. Temu je verjel zato, ker mu je bilo rečeno: ‚Toliko bo tvojega potomstva.‘« (Rim. 4:18) Vemo, da se je Abrahamovo upanje uresničilo. Dobil je dolgo pričakovanega sina, Izaka. Zakaj je bil prepričan, da bo Jehova držal svojo obljubo? Ker je Abraham imel tesen odnos z Jehovom, je bil »popolnoma prepričan«, da se bo to, kar mu je obljubil, tudi izpolnilo. (Rim. 4:21) Jehova je Abrahama odobraval in ga zaradi njegove vere razglasil za pravičnega. (Jak. 2:23) (w23.12 str. 8, odst. 1, 2)

Biti zanesljiv pomeni, da vestno opravljaš vse svoje odgovornosti. Razmisli o Jezusu, ki je v tem popoln zgled. Nikoli ni bil brezbrižen ali neodgovoren. Naredil je vse, kar mu je Jehova naročil, tudi če je bilo to zanj težko. Imel je rad ljudi, še posebej svoje učence, in je bil zanje pripravljen umreti. (Jan. 13:1) Jezusa lahko posnemaš tako, da se trudiš opraviti kakršno koli nalogo, ki jo dobiš. Če nisi siguren, kaj se od tebe zahteva, ponižno prosi za pomoč zrele brate. Naj ti ne bo dovolj, da narediš samo to, kar je res nujno. (Rim. 12:11) Trudi se svojo nalogo opraviti dobro in do konca, kot da bi delal »za Jehova, ne pa za ljudi«. (Kol. 3:23) Seveda nisi popoln, zato bodi skromen in priznaj svoje napake. (Preg. 11:2) (w23.12 str. 26, odst. 8)

Ko se krstiš, je to poseben, vesel dogodek. Takrat postaneš del Jehovove družine. To je izredna čast. Verjetno čutiš podobno kot psalmist David, ki je Jehovu rekel: »Srečen tisti, ki ga izbereš in povabiš, da prebiva na tvojih dvoriščih.« (Ps. 65:4) Jehova na svoja dvorišča ne povabi kar kogar koli. K sebi pritegne tiste, ki pokažejo, da se hočejo z njim zbližati. (Jak. 4:8) Jehova ti obljublja, da bo od takrat naprej, ko se posvetiš in krstiš, nate »izlil blagoslov do preobilja«. (Mal. 3:10; Jer. 17:8) Krst je šele začetek. Po krstu bo tvoj cilj, da po svojih najboljših močeh izpolniš posvetitveno zaobljubo, in to kljub skušnjavam ali preizkušnjam vere, ki se bodo morda pojavile. (Prid. 5:4, 5) Ko se krstiš, postaneš Jezusov učenec, zato je povsem logično, da ga posnemaš in ubogaš njegove zapovedi. (Mat. 28:19, 20; 1. Pet. 2:21) (w24.03 str. 8, odst. 1–3)

Kaj, če z zakoncem nerada preživljata čas drug z drugim? Kaj lahko naredita? Razmislita o ponazoritvi z ognjem. Ogenj ne začne goreti kar z vso silo. Najprej je treba nanj nalagati manjše kose lesa in šele kasneje večje. Zakaj ne bi tudi vidva začela tako, da vsak dan skupaj preživita krajši čas? Delajta nekaj, v čemer oba uživata. (Jak. 3:18) Če začneta z malim, lahko ogenj vajine ljubezni spet zažari. V zakonu je nujno spoštovanje. Je kot kisik, zaradi katerega ogenj močno gori. Brez kisika bi hitro ugasnil. Podobno je, če se zakonca ne spoštujeta. Njuna ljubezen se bo hitro ohladila. Če pa se trudita drug drugemu izkazovati spoštovanje, bo njuna ljubezen ostala močna. Toda pri tem ne gre za to, ali si ti misliš, da si spoštljiv, ampak ali tvoj zakonec čuti, da ga spoštuješ. (w23.05 str. 22, odst. 9, str. 24, odst. 14, 15)

Božji zvesti služabniki so govorili, da so bili včasih zaradi sovražnikov ali drugih pritiskov prestrašeni in nemočni. (Ps. 18:4; 55:1, 5) Mogoče doživljaš nasprotovanje v šoli, na delovnem mestu, od družinskih članov ali od oblasti. Zaradi zdravstvenih težav se morda bojiš, da boš umrl. V takšnih okoliščinah se lahko počutiš kot majhen otrok, povsem nemočen. Kako ti lahko Jehova pomaga? Jehova te bo potolažil in pomiril. Zato pogosto preživljaj čas z njim – moli k njemu in beri njegovo Besedo. (Ps. 77:1, 12–14) Če ti bo naš nebeški Oče tesen prijatelj, boš v stiski verjetno najprej pri njem poiskal pomoč. Povej mu, česa se bojiš in kaj te skrbi. Potem pa tudi ti prisluhni njemu, tako da bereš Sveto pismo in v njem iščeš tolažbo. (Ps. 119:28) (w24.01 str. 24, odst. 14–str. 25, odst. 16)

Motivacija je bistvena za to, da lahko dosežemo duhovne cilje. Motiviran človek si močno želi doseči svoj cilj. In večja ko je naša motivacija, bolj verjetno je, da bomo dosegli svoje cilje. Kaj lahko torej narediš, da bi bil bolj motiviran? Moli za več motivacije. Jehova te lahko po svojem duhu spodbudi, da dosežeš svoj cilj. Včasih si postavimo cilj, ker vemo, da si ga moramo, in to je dobro. Ampak mogoče nimamo želje, da bi ga res dosegli. Zato premišljuj o tem, kar je Jehova že naredil zate. (Ps. 143:5) Apostol Pavel je razmišljal o nezasluženi dobroti, ki mu jo je izkazal Jehova, in to ga je motiviralo, da je marljivo delal zanj. (1. Kor. 15:9, 10; 1. Tim. 1:12–14) Kaj se iz tega naučimo? Bolj ko premišljuješ o tem, kar je Jehova že naredil zate, bolj boš motiviran, da dosežeš svoj cilj. (Ps. 116:12) (w23.05 str. 27, odst. 3–5)

Ko hvalimo Jehovovo ime, razveseljujemo Jehova. (Ps. 119:108) Ali to pomeni, da Jehova tako kot nepopolni ljudje, ki se počutijo nesigurne, hrepeni po hvali? Ne. Satan trdi, da ne bo nihče ostal zvest Bogu, če se mu to ne splača. Po njegovem bo vsak človek, ko pride v težave, obrnil hrbet Bogu. Te obtožbe letijo tudi na vsakega od nas osebno. (Job 1:9–11; 2:4) Zvesti Job je dokazal, da to ni res. Kaj pa ti? Ko hvališ Jehovovo ime, dokazuješ, da je Satan lažnivec. Vsak od nas ima izredno čast, da Jehovu zvesto služi in brani njegovo ime. (Preg. 27:11) (w24.02 str. 8, odst. 3–str. 9, odst. 5)

Leta po Mojzesovi in Jozuetovi smrti je Jehova uporabil sodnike, da so vodili njegovo ljudstvo. V času kraljev pa je ljudstvu priskrbel smernice po prerokih. Zvesti kralji so jih spoštovali in upoštevali to, kar so jim sporočili. Na primer, kralj David je ponižno sprejel vse, kar mu je prerok Natan povedal v Jehovovem imenu. (2. Sam. 12:7, 13; 1. krn. 17:3, 4) Kralj Jozafat je upošteval navodila preroka Jahaziela in spodbujal Judovce, naj zaupajo Božjim prerokom. (2. krn. 20:14, 15) Kralj Ezekija pa se je v stiski obrnil na preroka Izaija. (Iza. 37:1–6) Ko so kralji upoštevali to, kar jim je Jehova naročil po prerokih, jih je blagoslovil in jim naklonil mir. (2. krn. 20:29, 30; 32:22) Bilo je več kot očitno, da Jehova vodi svoje ljudstvo po prerokih. (w24.02 str. 21, odst. 8)

Satan hoče, da se družimo z ljudmi, ki se ne držijo Jehovovih meril. Zakaj? Zato ker ve, da nam bo tako težje delati to, kar je prav v Jehovovih očeh. Nevarno ni samo to, da s takšnimi ljudmi preživljamo čas v živo, ampak tudi to, da smo z njimi v stiku na družbenih omrežjih. Svet širi idejo, da je nemoralno vedenje sprejemljivo. Ampak mi vemo, da ni tako. (Efež. 4:19, 20) Zato se moramo močno boriti proti tej miselnosti. Vprašaj se: Ali pazim, da se ne družim po nepotrebnem s sodelavci, sošolci in drugimi, ki ne upoštevajo Jehovovih pravičnih meril? Ali pogumno zagovarjam Jehovova merila, tudi če me bodo zaradi tega imeli za nestrpnega in nazadnjaškega? Poleg tega moramo glede na 2. Timoteju 2:20–22 paziti, koga si izberemo za tesne prijatelje v občini. Nekateri nam mogoče ne bodo ravno pomagali, da zvesto služimo Jehovu. (w24.03 str. 22, odst. 11–str. 23, odst. 12)

Ali si si že kdaj skušal predstavljati, kako Jehova izgleda? Jehova seveda ne moremo videti, ampak Sveto pismo ga opiše na različne načine. Zanj pravi, da je »sonce in ščit« ter »ogenj, ki požira«. (Ps. 84:11; Heb. 12:29) Neki svetopisemski pisec ga je videl v videnju in pri opisovanju njegove navzočnosti uporabil besede, kot so safir, bleščeča kovina in sijoča mavrica. (Ezek. 1:26–28) Ker Jehova ne moremo videti, nam morda ni enostavno verjeti, da nas ima rad. Nekateri v to težko verjamejo zaradi negativnih izkušenj v življenju. Jehova razume takšne občutke in ve, zakaj nam je morda težko, da se z njim zbližamo. Ker nam želi pri tem pomagati, nam je v svoji Besedi razkril svojo čudovito osebnost. Katera beseda najboljše opiše Jehova? To je beseda ljubezen. (1. Jan. 4:8) Ta lastnost je sámo njegovo bistvo in vpliva na vse, kar dela. Njegova ljubezen je tako velika, da jo izkazuje vsem, tudi tistim, ki ga nimajo radi. (Mat. 5:44, 45) (w24.01 str. 26, odst. 1–3)

Prvi, ki ga je Jehova postavil, da vodi njegovo ljudstvo, je bil Mojzes. Izraelcem je kot viden dokaz dal, da so podnevi lahko videli oblačni steber, ponoči pa ognjeni steber. (2. Mojz. 13:21) Ko so zapustili Egipt, je Mojzes sledil stebru do Rdečega morja. Potem pa so jih dohiteli Egipčani in zdelo se jim je, da so v brezizhodni situaciji. Pred njimi je bilo morje, za njimi pa vojska. Zgrabila jih je panika. Ampak to ni bila nobena napaka. Jehova je vedel, kaj dela. (2. Mojz. 14:2) Iz te navidezno brezizhodne situacije jih je rešil na čudežen način. (2. Mojz. 14:26–28) Mojzes je naslednjih 40 let sledil stebru in tako vodil ljudstvo skozi pustinjo. (2. Mojz. 33:7, 9, 10) Jehova ni stebra uporabljal samo za to, da je Izraelcem kazal pot, ampak tudi za to, da je Mojzesu posredoval navodila za ljudstvo. Izraelci so vse to lahko videli, zato so imeli veliko dokazov, da Jehova uporablja Mojzesa. (w24.02 str. 21, odst. 4, 5)