Avgust

Bodimo pozorni na dve misli v psalmu iz današnjega dnevnega stavka: 1. pravičnega doletijo težave in 2. Jehova nas rešuje iz težav. Kako nas Jehova rešuje? Med drugim tako, da nam pomaga imeti realen pogled na življenje v tem svetu. Čeprav nam je obljubil, da nam bo služenje njemu prinašalo veselje, nam ne zagotavlja, da bomo že zdaj živeli brez skrbi. (Iza. 66:14) Spodbuja nas, naj se osredotočamo na prihodnost – na čas, ko bomo večno lahko imeli takšno življenje, kot nam ga je namenil. (2. Kor. 4:16–18) Do takrat pa nam bo vsak dan pomagal, da bomo vztrajali. (Žal. 3:22–24) Kaj se lahko naučimo od zvestih Jehovovih častilcev v svetopisemskih in današnjih časih? Težave lahko pridejo nepričakovano. Ampak če se zanašamo na Jehova, nas bo vedno podpiral. (Ps. 55:22) (w23.04 str. 14, odst. 3–str. 15, odst. 4)

Velik zgled sta nam lahko Jožef in Marija, ki sta bila pripravljena ubogati višje oblasti tudi takrat, ko to ni bilo enostavno. (Luk. 2:1–6) Ko je bila Marija noseča že skoraj devet mesecev, je bila njuna poslušnost preizkušena. Cesar Avgust, ki je vladal rimskemu imperiju, je izdal odredbo za popis prebivalstva. Jožef in Marija sta zato morala odpotovati v Betlehem. To je pomenilo, da sta morala prepotovati 150 km dolgo pot po hriboviti pokrajini. To potovanje ni bilo ravno prijetno, še posebej ne za Marijo. Morda sta bila zaskrbljena za njeno varnost in varnost njunega še nerojenega otroka. Kaj, če sredi potovanja dobi popadke in rodi? Navsezadnje je otrok, ki v njej raste, bodoči Mesija. Ali bi bil lahko to izgovor, da ne ubogata oblasti? Jožef in Marija nista pustila, da bi te skrbi vplivale na to, da ne bi ubogala odredbe. Jehova ju je za njuno ubogljivost blagoslovil. Marija je varno pripotovala v Betlehem, rodila zdravega dojenčka in celo prispevala k izpolnitvi svetopisemske prerokbe! (Miha 5:2) (w23.10 str. 8, odst. 9, str. 9, odst. 11, 12)

Kaj, če postaneš živčen že ob sami misli, da bi komentiral? Pomaga ti lahko to, da se dobro pripraviš. (Preg. 21:5) Bolje ko boš poznal gradivo, lažje boš komentiral. Poleg tega naj bodo tvoji komentarji kratki. (Preg. 15:23; 17:27) Tako boš manj napet. Če boš na kratko komentiral s svojimi besedami, boš pokazal, da si se dobro pripravil in da jasno razumeš gradivo. Kaj pa, če si že poskusil nekatere od teh predlogov, vendar te je še vedno preveč strah, da bi komentiral več kot enkrat ali dvakrat? Lahko si prepričan, da Jehova ceni tvoje iskreno prizadevanje. (Luk. 21:1–4) To, da daš Jehovu najboljše, ne pomeni, da moraš iti preko svojih zmožnosti. (Fil. 4:5) Ugotovi, kaj lahko narediš, glede tega si postavi cilj in moli za notranji mir. Na začetku je lahko tvoj cilj en kratek komentar. (w23.04 str. 21, odst. 6–8)

Apostol Pavel nas primerja z vojaki, ki so pripravljeni in oblečeni za bitko. Od vojaka, ki je na dolžnosti, se pričakuje, da je ves čas pripravljen na boj. Podobno je z nami. Na Jehovov dan smo pripravljeni tako, da nosimo oklep vere in ljubezni ter čelado upanja. Oklep je ščitil vojakovo srce. Vera in ljubezen pa ščitita naše figurativno srce. Pomagata nam, da še naprej služimo Bogu in sledimo Jezusu. Vera nam zagotavlja, da nas bo Jehova nagradil, ker mu služimo z vsem srcem. (Heb. 11:6) Spodbuja nas, da ostanemo zvesti svojemu voditelju Jezusu, tudi ko prestajamo stiske. Takšno vero si lahko gradimo tako, da smo pozorni na sodobne zglede posameznikov, ki so ostali značajni kljub preganjanju ali ekonomskim težavam. Če posnemamo tiste, ki so si poenostavili življenje, da bi dali Kraljestvo na prvo mesto, pa se lahko ognemo zanki materializma. (w23.06 str. 10, odst. 8, 9)

Samoobvladanje je sposobnost, da se obvladujemo pri čustvih in dejanjih. To lastnost potrebujemo, da bi dosegli svoj cilj, še posebej takrat, ko nam ga je težko doseči ali pa nimamo motivacije. Ne pozabi, da je samoobvladanje del sadu duha, zato prosi Jehova za svetega duha, da boš lahko razvijal to pomembno lastnost. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23) Ne čakaj na popolne okoliščine. V tem svetu verjetno nikoli ne boš imel idealnih okoliščin. Če boš čakal nanje, mogoče nikdar ne boš dosegel svojega cilja. Morda ti zmanjka motivacije, ker se ti zdi, da boš svoj cilj zelo težko dosegel. Če je tako, zakaj ga ne bi razdelil na manjše cilje? Če je tvoj cilj, da razvijaš kakšno lastnost, jo skušaj najprej kazati v malem. Če je tvoj cilj, da prebereš celotno Sveto pismo, ga lahko za začetek bereš krajši čas. (w23.05 str. 29, odst. 11–13)

Jehova nam v teh zadnjih dneh po svoji organizaciji redno daje duhovno hrano, da bi lahko še naprej hodili po »Poti svetosti«. (Iza. 35:8; 48:17; 60:17) Lahko rečemo, da vsak, ki sprejme svetopisemski tečaj, dobi priložnost stopiti na »Pot svetosti«. Nekateri prepotujejo le kratko razdaljo, nato pa to cesto zapustijo. Drugi so odločeni po njej potovati, vse dokler ne bodo dosegli cilja. Kaj je ta cilj? Tiste, ki imajo nebeško upanje, »Pot svetosti« vodi v »Božji raj« v nebesih. (Raz. 2:7) Tiste z zemeljskim upanjem pa vodi do popolnosti ob koncu tisočletne vlade Božjega kraljestva. Če potuješ po tej cesti, se ne oziraj nazaj. In nikar je ne zapusti, vse dokler potovanja ne boš končal v novem svetu. (w23.05 str. 17, odst. 15, str. 19, odst. 16–18)

Ko premišljuješ o tem, kaj vse je Jehova naredil zate, se v tebi spontano rodi želja, da se mu posvetiš. (Ps. 116:12–14) In Jehova je res veliko naredil zate. Sveto pismo pravi, da je »vsak dober dar in vsako popolno darilo« od njega. (Jak. 1:17) Največje darilo, ki ti ga je dal, je odkupnina, ki jo je plačal njegov Sin. Samo pomisli, kaj čudovitega ti omogoča! Lahko si Jehovov prijatelj in imaš možnost živeti večno. (1. Jan. 4:9, 10) Vse to je Jehova naredil iz ljubezni do tebe. Posvetitev je eden najboljših načinov, kako lahko pokažeš hvaležnost za odkupnino in vse dobre stvari, ki ti jih daje. (5. Mojz. 16:17; 2. Kor. 5:15) (w24.03 str. 5, odst. 8)

Na moralna merila, ki so razširjena v tem svetu, gledamo tako kot pravični Lot. »Hudo ga je težilo predrzno vedenje hudobnih ljudi«, ker je vedel, da njegov nebeški Oče sovraži slabo vedenje. (2. Pet. 2:7, 8) Ker je imel do njega globoko spoštovanje in ljubezen, je zavračal nizka moralna merila ljudi okoli sebe. Tudi mi smo obkroženi z ljudmi, ki Jehovova moralna merila spoštujejo malo ali sploh nič. Kljub temu lahko ostanemo moralno čisti, če ohranjamo močno ljubezen do Boga in ga globoko spoštujemo. Zato nam je Jehova priskrbel ljubeče spodbude v knjigi Pregovori. Vsem kristjanom, moškim in ženskam, mladim in starim, lahko pregledovanje modrih nasvetov iz te knjige resnično koristi. Če globoko spoštujemo Jehova, pazimo, da ne bi opravičevali slabega vedenja. (w23.06 str. 20, odst. 1, 2, str. 21, odst. 5)

Ker si se odločil postati Jezusov učenec, si verjetno naletel na težave. Mogoče ti nasprotuje družina. Ker si se odločil dati Kraljestvo na prvo mesto v svojem življenju, si se morda moral odreči nekaterim materialnim stvarem. (Mat. 6:33) Jehova vidi in ceni vse, kar delaš za njega. (Heb. 6:10) Verjetno si na lastni koži doživel, da je res to, kar je rekel Jezus: »Zagotavljam vam: nikogar ni, ki bi zaradi mene in dobre novice zapustil hišo, brate, sestre, mamo, očeta, otroke ali polja, pa ne bi zdaj, v tem času, dobil stokrat toliko – hiš, bratov, sester, mam, otrok in polj – skupaj s preganjanji, v prihodnji stvarnosti pa večno življenje.« (Mar. 10:29, 30) Blagoslovi, ki ti jih daje Jehova, vsekakor odtehtajo vse žrtve, ki jih delaš zanj. (Ps. 37:4) (w24.03 str. 9, odst. 5)

Ko je kristjane v Judeji doletela velika lakota, so njihovi soverniki v sirski Antiohiji sklenili, »da bo vsak po svojih zmožnostih daroval za brate v Judeji in da jim bodo zbrano pomoč poslali«. (Apd. 11:27–30) Čeprav so soverniki, ki jih je prizadela lakota, živeli daleč stran, so bili kristjani v Antiohiji odločeni, da jim pomagajo. (1. Jan. 3:17, 18) Tudi mi lahko sočutno pomagamo sovernikom, ko izvemo, da jih je prizadela nesreča. Takoj smo pripravljeni pomagati – mogoče tako, da vprašamo starešine, kaj lahko naredimo, prispevamo za vsesvetovno delo ali molimo za tiste, ki jih je prizadela nesreča. Naši bratje in sestre morda potrebujejo tudi osnovne življenjske potrebščine. Če si bomo sočutno pomagali, nas bo naš Kralj, Jezus Kristus, ko bo prišel izvršit obsodbo, povabil, naj podedujemo Kraljestvo. (Mat. 25:34–40) (w23.07 str. 4, odst. 9, 10, str. 6, odst. 12)

Jezus je posnemal Jehova v razumnosti. Na zemljo je bil poslan, da bi oznanjeval Izraelcem, ki so bili »kakor izgubljene ovce«. Toda pri tem je bil razumen. Ob neki priložnosti je k njemu prišla ženska, ki ni bila Izraelka, in ga rotila, naj ozdravi njeno hčerko, ki so jo zelo mučili demoni. Jezus je sočutno ustregel njeni prošnji in ji hčerko ozdravil. (Mat. 15:21–28) Razmislimo o še enem primeru. Jezus je med svojim služenjem na zemlji jasno povedal: »Kdor [...] se meni pred ljudmi odreče, se bom tudi jaz odrekel njemu pred svojim Očetom.« (Mat. 10:33) Ampak ali se je odrekel Petru, ki ga je trikrat zatajil? Ne. Upošteval je, da se Peter resnično kesa in da mu je drugače zvest. Ko je Jezus vstal od mrtvih, se je Petru prikazal in mu verjetno zagotovil, da mu je odpustil in da ga ima še vedno rad. (Luk. 24:33, 34) Bog Jehova in Jezus Kristus sta oba razumna. Kaj pa mi? Jehova pričakuje, da ju v tem posnemamo. (w23.07 str. 21, odst. 6–str. 22, odst. 7)

Kako lahko drugim pomagamo razumeti, da bo zemlja res postala raj? Kot prvo, to obljubo daje sam Jehova. V knjigi Razodetje piše: »Tisti, ki je sedel na prestolu, je rekel: ‚Vse delam novo‘.« Jehova ima modrost, moč in željo, da izpolni svojo obljubo. Kot drugo, izpolnitev te obljube je tako gotova, da se je z Jehovovega gledišča že izpolnila. Povsem upravičeno pravi: »Te besede so zanesljive in resnične. [...] Te besede so se uresničile!« Kot tretje, ko Jehova nekaj začne, potem to tudi vedno uspešno konča. To potrjujejo njegove besede: »Jaz sem Alfa in Omega.« (Raz. 21:6) Jehova bo dokazal, da je Satan tisti, ki je lažnivec in ki mu je spodletelo. Ko nekdo torej reče »To se sliši prelepo, da bi bilo res«, mu lahko prebereš in pojasniš Razodetje 21:5, 6. Pokaži mu, kako Jehova s svojim podpisom jamči, da bo zagotovo izpolnil svojo obljubo. (Iza. 65:16) (w23.11 str. 7, odst. 18, 19)

To obljubo je Jehova dal Abrahamu, ko je bil star 75 let in brez otrok. Ali je Abraham dočakal izpolnitev te obljube? Samo deloma. Potem ko je prečkal Evfrat, je čakal 25 let, da se mu je po čudežu rodil sin Izak, in še nadaljnjih 60 let, da sta se mu rodila vnuka Ezav in Jakob. (Heb. 6:15) Ampak nikoli ni dočakal, da bi njegovi potomci postali velik narod in podedovali obljubljeno deželo. Ne glede na to je ostal zvest svojemu Stvarniku in imel z njim tesno prijateljstvo. (Jak. 2:23) Ko bo Abraham obujen, bo izvedel, da so bili zaradi njegove vere in potrpežljivosti blagoslovljeni vsi narodi. (1. Mojz. 22:18) Lahko si kar predstavljaš, kako navdušen bo! Kaj se lahko iz tega naučiš? Čeprav si želiš, da bi čim prej videl izpolnitev vseh Jehovovih obljub, jih morda zaenkrat še ne boš videl. Če si potrpežljiv tako kot Abraham, si lahko prepričan, da te bo Jehova nagradil že zdaj in še bolj v obljubljenem novem svetu. (Mar. 10:29, 30) (w23.08 str. 24, odst. 14)

Ko je bil kralj Uzija mlad, je bil ponižen. Naučil se je »globoko spoštovati pravega Boga«. Umrl je pri 68 letih in Jehova mu je večino njegovega življenja naklanjal blagoslov. (2. krn. 26:1–4) Uzija je premagal veliko sovražnikov in izboljšal obrambo Jeruzalema. (2. krn. 26:6–15) Prav gotovo je bil zelo vesel, da mu je z Jehovovo pomočjo uspelo narediti tako veliko. (Prid. 3:12, 13) Kralj Uzija je bil navajen, da drugi ubogajo, kar reče. Morda je zaradi tega mislil, da lahko dela vse, kar hoče. Nekega dne je naredil nekaj zelo predrznega. Šel je v Jehovov tempelj, da bi zažgal kadilo na oltarju, česar kralji niso smeli delati. (2. krn. 26:16–18) Veliki duhovnik Azarija ga je opozoril, da je to, kar dela, narobe, ampak Uzija se je zelo razjezil. Na žalost si je s tem uničil dobro ime pri Jehovu in je bil kaznovan z gobavostjo. (2. krn. 26:19–21) Njegovo življenje bi se prav gotovo izteklo čisto drugače, če bi ostal ponižen. (w23.09 str. 10, odst. 9, 10)

Apostol Peter se je moral celo po tem, ko je bil maziljen, boriti s svojimi šibkostmi. Leta 36 n. št. je bil priča maziljenju Nejuda Kornelija, kar je bilo očiten dokaz, da »Bog ni pristranski« in da so Nejudje lahko del krščanske občine. (Apd. 10:34, 44, 45) Po tem dogodku je Peter brez zadržkov jedel skupaj z Nejudi. Česa takega prej ne bi nikoli storil. Toda nekateri judovski kristjani so bili mnenja, da Judje in Nejudje ne bi smeli skupaj jesti. Ko so nekateri s takšnim mnenjem prišli v Antiohijo, je Peter nehal jesti z nejudovskimi soverniki. Verjetno ga je bilo strah, da bi užalil judovske kristjane. Apostol Pavel je videl Petrovo pristranskost in ga pred drugimi pokaral. (Gal. 2:13, 14) Kljub tej napaki je Peter ostal zvest. (w23.09 str. 22, odst. 8)

Če se boš iskreno preiskal, boš verjetno odkril kakšno svojo slabost, ampak naj te to ne potre. »Gospod je dober« in ti bo pomagal, da se izboljšaš. (1. Pet. 2:3) Apostol Peter nam je zagotovil: »Bog [...] bo sam končal vaše izpopolnjevanje. Utrdil vas bo.« Peter se nekoč ni čutil vrednega, da bi bil v bližini Božjega Sina. (Luk. 5:8) Ampak z ljubečo pomočjo Jehova in Jezusa je ostal zvest Kristusov sledilec. Tako je lahko vstopil »v večno Kraljestvo našega Gospoda in Rešitelja, Jezusa Kristusa«. (2. Pet. 1:11) Kako čudovita nagrada! Če boš ostal zvest, tako kot je Peter, in dovolil Jehovu, da te oblikuje, boš tudi ti nagrajen z večnim življenjem. Prepričan si lahko, da boš zaradi svoje vere rešen. (1. Pet. 1:9) (w23.09 str. 31, odst. 16, 17)

Sveti šotor je imel eno dvorišče. To je bil velik ograjen prostor, kjer so duhovniki opravljali svoje dolžnosti. Na dvorišču je stal velik bakren oltar, na katerem so žrtvovali žgalne daritve. Poleg njega je bil bakren umivalnik z vodo, s katero so se duhovniki pred opravljanjem svete službe umili. (2. Mojz. 30:17–20; 40:6–8) Danes preostanek maziljencev zvesto služi na zemlji na notranjem dvorišču duhovnega templja. Velik umivalnik z vodo, ki je stal na dvorišču, tako njih kot vse druge kristjane opominja, da morajo ostati moralno in duhovno čisti. Kje pa potem služi »velika množica ljudi«? Apostol Janez jih je videl, da stojijo »pred prestolom« in »Bogu noč in dan služijo v njegovem templju«. To delajo tukaj na zemlji, na zunanjem dvorišču duhovnega templja. (Raz. 7:9, 13–15) Iz vsega srca smo hvaležni, da lahko Jehova častimo v njegovem velikem duhovnem templju! (w23.10 str. 28, odst. 15, 16)

En način, kako nam Jehova daje moč, je po starešinah. (Iza. 32:1, 2) Zato takrat, ko imaš kakšne skrbi, to povej starešinam. Ko ti ponudijo pomoč, jo hvaležno sprejmi. Po njih te Jehova lahko naredi močnega. Z močjo nas lahko napolni tudi naše svetopisemsko upanje na večno življenje – bodisi na obnovljeni rajski zemlji ali pa v nebeškem Kraljestvu. (Rim. 4:3, 18, 19) Daje nam moč, da vztrajamo v preizkušnjah, oznanjujemo dobro novico in opravljamo različne naloge v občini. (1. Tes. 1:3) Isto upanje je krepilo tudi apostola Pavla. Na njega so pritiskali, bil je zbegan, preganjan in zbit na tla. V nevarnosti je bilo celo njegovo življenje. (2. Kor. 4:8–10) Moč, da je vse to lahko zdržal, je dobil tako, da se je osredotočal na svoje upanje. (2. Kor. 4:16–18) Osredotočal se je na svojo prihodnost – na večno življenje v nebesih. Razmišljal je o tem upanju in zaradi tega se je počutil, kot da se »iz dneva v dan obnavlja«. (w23.10 str. 15, odst. 14–str. 16, odst. 17)

Ko molimo, se vprašajmo: Ali je z Jehovovega vidika pravi čas, da usliši mojo prošnjo? Mi mogoče mislimo, da odgovor na svoje molitve potrebujemo takoj. Ampak v resnici Jehova ve, kdaj je najboljši čas, da nam pomaga. (1. Pet. 5:6, 7) Ko tega, za kar smo prosili, ne dobimo takoj, mogoče mislimo, da je Jehovov odgovor »Ne«. Ampak njegov odgovor je morda »Ne zdaj«. Na primer, neki mlad brat moli, da bi bil ozdravljen resne bolezni, ampak zdravje se mu ne izboljša. Če bi bila njegova molitev uslišana in bi bil čudežno ozdravljen, bi Satan lahko trdil, da Jehovu služi samo zato, ker ga je ozdravil. (Job 1:9–11; 2:4) Poleg tega je Jehova določil čas v prihodnosti, ko bo ozdravil vse bolne. (Iza. 33:24; Raz. 21:3, 4) In do takrat ne moremo pričakovati, da bi bili čudežno ozdravljeni. Zato bi lahko brat Jehova prosil, naj mu da moč in notranji mir, da bo lahko kljub bolezni vztrajal in mu zvesto služil. (w23.11 str. 23, odst. 13)

Samson je naredil resno napako, ampak ni obupal. Iskal je priložnost, da se bojuje proti Filistejcem in tako izpolni nalogo, ki mu jo je dal Jehova. (Sod. 16:28–30) Jehova je goreče prosil: »Dovoli mi, da se maščujem nad Filistejci!« Jehova ga je uslišal in mu ponovno dal nadnaravno moč. Samson je potem pobil več Filistejcev kot kdaj prej. Čeprav je zaradi svoje napake trpel, se ni nehal truditi izpolnjevati Jehovovo voljo. Če naredimo napako in zaradi nje potrebujemo nasvet ali v Jehovovi organizaciji ne moremo več opravljati neke naloge, ne obupajmo. Ne pozabimo, Jehova nikoli ne obupa nad nami. (Ps. 103:8, 9) Kljub našim napakam nas še vedno lahko uporabi, tako kot je Samsona. (w23.09 str. 6, odst. 15, 16)

Z zdržljivostjo si pridobiš Jehovovo odobravanje. To ne pomeni, da je Jehova vesel, ko doživljaš stiske ali težave. To, kar odobrava, si ti. Vesel je, da zvesto vztrajaš. Spodbudno je vedeti, da s svojo zdržljivostjo razveseljujemo Jehova. (Ps. 5:12) Spomni se, da je Abraham doživljal stiske, in ker jih je zdržal, ga je Jehova odobraval. Nanj je gledal kot na svojega prijatelja in ga štel za pravičnega. (1. Mojz. 15:6; Rim. 4:13, 22) Enako je lahko z nami. To, da nas Bog odobrava, ni odvisno od tega, koliko zanj naredimo ali kakšne naloge opravljamo v njegovi organizaciji. Odvisno je od tega, ali mu kljub stiskam ostanemo zvesti. Vsi lahko zdržimo ne glede na svojo starost, okoliščine ali sposobnosti. Ali ravno zdaj zvesto vztrajaš v kakšni stiski? Potem naj ti bo v tolažbo dejstvo, da imaš Božje odobravanje. In to lahko ima na nas močan vpliv. Okrepi nam lahko upanje. (w23.12 str. 11, odst. 13, 14)

Krščanski moški si mora pridobiti dobre komunikacijske veščine. To pomeni, da se nauči poslušati druge in upoštevati to, kar mislijo in čutijo. (Preg. 20:5) Lahko se nauči razbrati, kaj mu nekdo sporoča s tonom glasu, obrazno mimiko in govorico telesa. Vsega tega se ne moreš naučiti, če se z drugimi ne družiš. Če za komunikacijo pogosto uporabljaš elektronske pripomočke, na primer elektronsko pošto ali kratka sporočila, boš z drugimi težje komuniciral iz oči v oči. Zato išči priložnosti, da z drugimi komuniciraš v živo. (2. Jan. 12) Zrel kristjan mora biti tudi sposoben preživljati samega sebe in svojo družino. (1. Tim. 5:8) Dobro je, da si pridobiš veščine, ki ti bodo pomagale, da najdeš zaposlitev. (Apd. 18:2, 3; 20:34; Efež. 4:28) Bodi znan po tem, da si marljiv in da vsako nalogo, ki jo dobiš, opraviš do konca. To ti bo pomagalo, da boš lažje našel in obdržal zaposlitev. (w23.12 str. 27, odst. 12, 13)

V Svetem pismu je z »Jehovovim dnevom« mišljen čas, ko Jehova sodi svojim sovražnikom in reši svoje ljudstvo. V preteklosti je Jehova že izvršil kakšno obsodbo. (Iza. 13:1, 6; Ezek. 13:5; Zef. 1:8) V našem času se bo »Jehovov dan« začel z napadom na Babilon Veliki in bo dosegel višek v bitki harmagedon. Da bi ta dan preživeli, se moramo nanj pripraviti že zdaj. Jezus je glede »velike stiske« rekel »Bodite pripravljeni«, kar pomeni, da moramo biti ves čas pripravljeni. (Mat. 24:21; Luk. 12:40) Apostol Pavel je kristjanom v svojem prvem navdihnjenem pismu Tesaloničanom z več primerjavami pomagal, da se pripravijo na Jehovov veliki dan sodbe. Vedel je, da Jehovov dan še ne bo prišel v tistem času. (2. Tes. 2:1–3) Kljub temu je sovernike spodbujal, naj bodo pripravljeni na ta dan, kot da bo prišel jutri. Dobro je, da tudi mi upoštevamo njegov nasvet. (w23.06 str. 8, odst. 1, 2)

Leta 1978 so v Tokiu zgradili zelo visok nebotičnik. Ljudje so se spraševali, kako bo prenesel pogoste potrese. Zakaj so bili ti strahovi odveč? Inženirji so ga načrtovali tako, da je bil hkrati tog in hkrati fleksibilen, zato je lahko absorbiral potresne sunke. Kristjani smo podobni temu nebotičniku. V kakšnem smislu? Moramo biti hkrati trdni in hkrati fleksibilni. Ko gre za Jehovove zakone in merila, moramo biti neomajni in nepremakljivi. Pripravljeni smo ubogati in ne delamo kompromisov. Po drugi strani moramo biti razumni oziroma fleksibilni, ko okoliščine to dopuščajo ali zahtevajo. (Jak. 3:17) Če smo se naučili biti uravnovešeni, ne bomo niti preveč togi niti preveč popustljivi. (w23.07, str. 14, odst. 1, 2)

Jezus se je moral upreti skušnjavam Satana Hudiča, ki je z direktnimi napadi želel doseči, da ne bi bil več zvest Bogu. (Mat. 4:1–11) Satan je ves svoj trud usmeril v to, da Jezusa navede na greh, saj tako ne bi mogel darovati svojega popolnega življenja. Jezus je med svojim delovanjem na zemlji prestal še druge preizkušnje. Sovražniki so ga preganjali in ga skušali ubiti. (Luk. 4:28, 29; 13:31) Moral je prenašati nepopolnost svojih sledilcev. (Mar. 9:33, 34) Med sojenjem je moral trpeti mučenje in posmehovanje. Na koncu je bil usmrčen na izredno boleč in ponižujoč način. (Heb. 12:1–3) Zadnje trenutke svoje mučne izkušnje je moral zdržati sam, brez Jehovove zaščite. (Mat. 27:46) Povsem jasno je, da je Jezusa odkupnina veliko stala. Kakšne občutke to vzbudi v tebi? Ko razmišljaš, kaj vse je bil prostovoljno pripravljen narediti za nas, prav gotovo občutiš močno ljubezen do njega. (w24.01 str. 10, odst. 7–str. 11, odst. 9)

Potrpežljivost nam pomaga imeti dobre odnose z drugimi. Če smo potrpežljivi, druge pozorno poslušamo, ko govorijo. (Jak. 1:19) Potrpežljivost ima pomembno vlogo tudi pri tem, da smo med seboj v miru. Če smo potrpežljivi, se v stresni situaciji ne bomo odzvali prenagljeno niti ne bomo rekli česa neprijaznega. Ko nas kdo prizadene, se ne bomo hitro razjezili. Ne bomo se maščevali, ampak se bomo ravnali po naslednjem nasvetu: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte.« (Kol. 3:12, 13) Če smo potrpežljivi, lahko sprejemamo boljše odločitve. Ne bomo se odločali zaletavo ali nepremišljeno, ampak si bomo vzeli čas in raziskali možnosti, ki so nam na voljo, ter pretehtali, katera je najboljša. Na primer, če iščemo službo, bi mogoče najraje sprejeli prvo, ki se nam ponudi. Če pa smo potrpežljivi, si bomo vzeli čas in razmislili, kako bo služba vplivala na našo družino in naš odnos z Jehovom. Če smo potrpežljivi, se lahko ognemo slabim odločitvam. (w23.08 str. 22, odst. 8, 9)

Boj proti skušnjavam je včasih lahko tako težek, da že obupavaš. Kaj lahko narediš? Premišljuj o tem, kaj si obljubil Jehovu, ko si se mu posvetil. Posvetitev ti boj proti skušnjavam pravzaprav olajša. V kakšnem smislu? Ko se posvetiš Jehovu, se odrečeš samemu sebi. To pomeni, da rečeš ne osebnim željam in ciljem, ki niso všeč Jehovu. (Mat. 16:24) Kako ti to olajša boj proti napačnim željam? Ker si se odločil Jehova dati pred svoje želje, se ti ni treba spraševati, kaj boš v skušnjavi ali preizkušnji vere naredil. Od vseh opcij ti je sprejemljiva samo ena – da ostaneš zvest Jehovu. Ker si se posvetil Jehovu, si tako kot Job trdno odločen delati to, kar je všeč njemu. Ko je bil Job v hudi preizkušnji, je odločno rekel: »Ne bom se odrekel svoji značajnosti!« (Job 27:5) (w24.03 str. 9, odst. 6, 7)

Jehova, »Bog ljubezni«, je z nami! (2. Kor. 13:11) Zanima se za nas osebno. Prepričani smo, da nas »ščiti z vdano ljubeznijo«. (Ps. 32:10) Bolj ko premišljujemo o tem, kako nam kaže svojo ljubezen, bolj nam je resničen in bolj smo si z njim blizu. Brez zadržkov lahko molimo k njemu in mu povemo, kako zelo potrebujemo njegovo ljubezen. Zaupamo mu lahko vse svoje skrbi, popolnoma prepričani, da nas razume in nam želi pomagati. (Ps. 145:19) Ko je zunaj mrzlo, nas kar vleče k toplemu ognju. Enako nas vleče k Jehovovi ljubezni. Jehova nas ljubi močno in hkrati nežno. Zato v svojem življenju sprejmi Jehovovo ljubezen z odprtimi rokami. Potem boš lahko iz srca rekel: »Ljubim Jehova.« (Ps. 116:1) (w24.01 str. 31, odst. 19, 20)

Jezus drugih ni samo seznanil, da je Bogu ime Jehova. Judje, ki jih je poučeval, so to že vedeli. Jehova so do neke mere tudi poznali. Iz Hebrejskih spisov so lahko na primer izvedeli, da je usmiljen in sočuten. (2. Mojz. 34:5–7) Ampak Jezus jim je s priliko o izgubljenem sinu pomagal razumeti, kaj to dejansko pomeni. V tej priliki Jezus Jehova primerja z očetom, ki svojega sina zagleda od daleč, mu steče naproti, ga objame in mu iz srca odpusti. Kako slikovit opis Jehovovega usmiljenja in sočutja! (Luk. 15:11–32) Jezus je Jehova »oznanil« oziroma ga nam pomagal še bolje spoznati. (Jan. 1:17, 18) (w24.02 str. 10, odst. 8, 9)

Jehova osveži in potolaži tiste, ki so v stiski. Kaj moramo delati, da bi bili tako kot Jehova do drugih sočutni in bi jih tolažili? Eno je to, da razvijamo lastnosti, ki nam bodo pri tem pomagale. Katere lastnosti pa? Kaj nam bo pomagalo ohraniti ljubezen in še naprej vsak dan tolažiti drug drugega? (1. Tes. 4:18) Razvijati moramo lepe lastnosti, kot sta bratska ljubezen in prijaznost, ter čutiti z bližnjimi. (Kol. 3:12; 1. Pet. 3:8) Kako nam bo to pomagalo? Ko sočutje in z njim povezane lastnosti postanejo del naše osebnosti, nas bo srce kar samo gnalo, da tolažimo tiste, ki so v stiski. Jezus je rekel: »Usta namreč govorijo to, česar je srce polno. Dober človek prinaša iz zaklada v svojem srcu dobro.« (Mat. 12:34, 35) To, da tolažimo brate in sestre v stiski, je res pomemben način, s katerim kažemo, da jih imamo radi. (w23.11 str. 10, odst. 10, 11)

Da bi razumeli svetopisemske prerokbe, potrebujemo pomoč. Razmisli o naslednji primerjavi. Predstavljaj si, da prvič obiščeš neki kraj. S tabo je prijatelj, ki tisto območje zelo dobro pozna. Točno ve, kje sta in kam vodi katera pot. Brez dvoma si vesel, da ga imaš ob sebi. Podobno Jehova ve, kje smo v teku časa in kaj nas čaka v prihodnosti. Da bi torej razumeli svetopisemske prerokbe, moramo ponižno prositi Jehova za pomoč. (Dan. 2:28; 2. Pet. 1:19, 20) Jehova tako kot vsak dober starš želi svojim otrokom, da imajo lepo prihodnost. (Jer. 29:11) Ampak v nasprotju s človeškimi starši lahko Jehova natančno napove, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. V svojo Besedo je dal zapisati številne prerokbe, da bi lahko že vnaprej vedeli, do katerih pomembnih dogodkov bo prišlo. (Iza. 46:10) (w23.08 str. 8, odst. 3, 4)