September

Bog je Jezusu dal moč, da odstrani vse težave človeštva. Jezus je s čudeži pokazal, da ima moč premagati ovire, ki jih sami ne bi nikoli mogli. Moč ima na primer odstraniti vzrok težav človeštva – podedovani greh in njegovi posledici, bolezen in smrt. (Mat. 9:1–6; Rim. 5:12, 18, 19) Njegovi čudeži so dokaz, da lahko ozdravi »vsakovrstne bolezni« in celo obudi mrtve. (Mat. 4:23; Jan. 11:43, 44) Ima tudi moč nad hudimi viharji in hudobnimi duhovi. (Mar. 4:37–39; Luk. 8:2) Res je pomirjujoče vedeti, da je Jehova svojemu Sinu dal takšno izjemno moč! Lahko smo povsem prepričani, da se bodo obljube glede prihodnjih blagoslovov pod Božjim kraljestvom izpolnile. Čudeži, ki jih je Jezus delal kot človek na zemlji, nas naučijo, kaj bo v veliko večjem obsegu delal kot kralj Božjega kraljestva. (w23.04 str. 3, odst. 5–7)

Če je tvoja občina velika in imaš občutek, da se te pogosto spregleda, ko želiš komentirati, potem bi morda najraje kar obupal in na shodu samo poslušal. Vendar naj te nič ne ustavi, da bi komentiral. Za vsak shod si pripravi več komentarjev. Če ne dobiš priložnosti za komentiranje na začetku, boš verjetno lahko prišel na vrsto kasneje. Ko se pripravljaš na Preučevanje Stražnega stolpa, razmisli, kako je vsak odstavek povezan s temo članka. Tako boš verjetno povsod v članku lahko imel pripravljeno kakšno dobro misel. Poleg tega si lahko pripraviš komentar za odstavke z globljimi resnicami, ki jih je težje pojasniti. Zakaj? Ker bo pri teh odstavkih verjetno manj rok. Kaj pa, če vidiš, da po nekaj shodih še vedno nisi dobil priložnosti za komentiranje? Pred shodom pojdi do voditelja in mu povej, pri katerem odstavku bi rad sodeloval. (w23.04 str. 21, odst. 9–str. 22, odst. 10)

Jožef je brez zadržkov upošteval Jehovova navodila in zato je bil boljši mož. Najmanj trikrat je od Boga dobil navodila glede svoje družine. Vsakič jih je takoj ubogal, tudi če je moral zaradi tega narediti velike spremembe. (Mat. 1:20; 2:13–15, 19–21) Ker je upošteval Božje vodstvo, je Marijo ščitil, podpiral in skrbel zanjo. Lahko si predstavljaš, da ga je Marija zaradi tega imela še bolj rada in ga spoštovala. Možje lahko Jožefa posnemate tako, da pri tem, ko skrbite za svojo družino, iščete svetopisemske nasvete. Ko jih boste udejanjali, tudi če boste morali zaradi tega narediti kakšno spremembo, boste pokazali ljubezen do žene in okrepili svoj zakon. Sestra iz Vanuatuja, ki je poročena že več kot 20 let, pravi: »Ko moj mož išče nasvete pri Jehovu in jih upošteva, ga še bolj spoštujem. Počutim se varno in zaupam njegovim odločitvam.« (w23.05 str. 21, odst. 5)

Judje, ki so se vračali iz Babilona, naj bi svojemu Bogu postali »sveto ljudstvo«. (5. Mojz. 7:6) Vendar to ni pomenilo, da jim ni bilo treba narediti nobenih sprememb, da bi ugajali Jehovu. Večina Judov, ki so bili rojeni v Babilonu, je do neke mere razmišljala podobno kot Babilonci in prevzela njihova merila. Desetletja po tem, ko so se prvi Judje vrnili v Izrael, je bil upravitelj Nehemija osupel, ko je ugotovil, da se otroci, rojeni v Izraelu, sploh niso naučili jezika Judov. (5. Mojz. 6:6, 7; Neh. 13:23, 24) Kako bi potem lahko ta mlada generacija vzljubila in častila Jehova, če pa ni razumela hebrejščine – glavnega jezika, v katerem je bila napisana Božja Beseda? (Ezra 10:3, 44) Ti Judje so torej morali narediti korenite spremembe, vendar je bilo to lažje v Izraelu, kjer se je čisto čaščenje postopoma obnovilo. (Neh. 8:8, 9) (w23.05 str. 15, odst. 6, 7)

Ne glede na to, kako motivirani ali disciplinirani smo, lahko na žalost še vedno kdaj doživimo neuspeh. Lahko na primer pride do »nepredvidenih dogodkov«, ki nam morda vzamejo čas, ki smo ga namenili svojemu cilju. (Prid. 9:11) Mogoče se pojavi kakšna težava, zaradi katere izgubimo voljo in energijo. (Preg. 24:10) Tudi to, da smo nepopolni, nas lahko ovira pri doseganju ciljev. (Rim. 7:23) Ali pa smo enostavno utrujeni. (Mat. 26:43) Kaj nam lahko pomaga, če doživimo neuspeh ali imamo slab dan? Ne pozabi, da neuspeh še ne pomeni, da cilja ne boš mogel doseči. V Svetem pismu piše, da lahko stalno doživljamo težave. Te nas lahko spotaknejo na poti do cilja. Vendar v Božji Besedi tudi jasno piše, da se lahko vsakič dvignemo. Če greš naprej kljub neuspehom, pokažeš Jehovu, da mu želiš ugajati. Kako zelo vesel je, ko vidi, da si prizadevaš doseči svoj cilj! (w23.05 str. 30, odst. 14, 15)

Pioniranje ti lahko pomaga, da se naučiš dobro sodelovati z različnimi ljudmi. Pomaga ti lahko, da se naučiš modro ravnati z denarjem in živeti v okviru svojih zmožnosti. (Fil. 4:11–13) Dobra odskočna deska za polnočasno službo je pomožno pioniranje, ki ti lahko pomaga, da se pripraviš na redno pionirsko službo. Pioniranje je lahko prvi korak k temu, da še na druge načine Jehovu služiš polnočasno, na primer kot služabnik za gradnjo ali betelčan. Vsi bratje bi morali imeti cilj, da ustrezajo pogojem za to, da v občini služijo kot starešine. V Svetem pismu piše, da si brat, ki si prizadeva za ta cilj, »želi lepega dela«. (1. Tim. 3:1) Najprej pa mora ustrezati pogojem za strežnega služabnika. Strežni služabniki na veliko načinov pomagajo starešinam. Tako starešine kot strežni služabniki ponižno služijo svojim bratom in sestram ter goreče sodelujejo pri oznanjevanju. (w23.12 str. 27, odst. 14–str. 28, odst. 16)

Kralj Josija je bil še najstnik, ko je začel služiti Jehovu. Želel je spoznati Jehova in delati to, kar je všeč njemu. Ampak v življenju mu ni bilo lahko. Večina ljudi okrog njega je častila krive bogove, zato je potreboval pogum, da se je zavzel za pravo čaščenje. Preden je dopolnil 20 let, je že začel deželo očiščevati krivega čaščenja. (2. krn. 34:1, 2) Tudi če si še zelo mlad, se lahko tako kot Josija odločiš, da se boš zbliževal z Jehovom in se učil o njegovih čudovitih lastnostih. Če boš to delal, bo v tebi zrasla želja, da se mu posvetiš. Kako bo posvetitev vplivala na tvoje vsakodnevno življenje? Luke, ki se je krstil pri 14 letih, je rekel: »Od zdaj naprej bom dal Jehova na prvo mesto v svojem življenju in se ga trudil razveseljevati.« (Mar. 12:30) Če boš imel enak cilj, boš v življenju res srečen. (w23.09 str. 11, odst. 12, 13)

Ko je apostol Pavel pisal svoje prvo pismo občini v Tesaloniki, ta ni bila stara niti eno leto. Postavljeni bratje so bili verjetno še neizkušeni in so mogoče delali napake. Kljub temu so si zaslužili spoštovanje. Ko bo velika stiska še bližje, kot je zdaj, se bomo morda morali še bolj zanašati na vodstvo starešin v svoji občini. Morda ne bomo mogli biti več v stiku z našim svetovnim središčem in podružničnim uradom. Zato je že zdaj pomembno, da si prizadevamo imeti radi starešine in jih spoštovati. Ne glede na to, kaj se zgodi, ostanimo razsodni. Ne osredotočajmo se na pomanjkljivosti teh zvestih bratov, ampak na dejstvo, da jih po Kristusu vodi Jehova. Tako kot je čelada ščitila vojakovo glavo, upanje na rešitev ščiti naše razmišljanje. Zavedamo se, da je to, kar ponuja ta svet, brez vrednosti. (Fil. 3:8) Upanje nam pomaga, da ostanemo mirni in stabilni. (w23.06 str. 11, odst. 11–str. 12, odst. 12)

Tisti, ki slišijo »neumno žensko«, so pred odločitvijo: Ali bodo sprejeli njeno vabilo ali pa ga bodo zavrnili? Obstajajo zelo dobri razlogi, zakaj naj bi se ogibali spolne nemorale. »Neumna ženska« pravi: »Ukradene vode so sladke.« (Preg. 9:17) Kaj so »ukradene vode«? Sveto pismo spolne intimnosti med možem in ženo primerja s pitjem osvežilne vode. (Preg. 5:15–18) Mož in žena lahko v zakonski zvezi uživata v primernih spolnih odnosih. Drugače pa je z »ukradenimi vodami«. Te vode se morda nanašajo na nemoralne spolne odnose, ki jih Bog prepoveduje. Do takšnih odnosov pogosto pride na skrivaj, tako kot tat največkrat krade na skrivaj. »Ukradene vode« se mogoče zdijo še posebej sladke, če imajo vpleteni občutek, da svoje grešno početje uspešno skrivajo. Res žalostna samoprevara! Jehova vse vidi. Nič ne more biti bolj grenko od tega, da izgubimo njegovo odobravanje. V tem ni prav nič »sladkega«. (1. Kor. 6:9, 10) (w23.06 str. 22, odst. 7–9)

Kaj, če imaš občutek, da tvoje molitve ne prihajajo več iz srca in da ne uživaš tako zelo na oznanjevanju? Če se bojuješ s takšnimi občutki, to še ne pomeni, da nimaš Jehovovega duha. Ker smo nepopolni, naša čustva nihajo. V pomoč ti je lahko zgled apostola Pavla. Tudi on se je trudil posnemati Jezusa, ampak včasih mu je zmanjkovalo motivacije. Toda ne glede na to, kako se je počutil, je hotel svojo nalogo opraviti. Njegovo stališče je vredno posnemanja. Ne odločaj se samo na podlagi tega, kako se trenutno počutiš. Na svoja čustva se zaradi nepopolnosti ne moreš povsem zanesti. Tudi če se ti zdi, da nisi s srcem pri stvari, bodi odločen delati to, kar je prav. Če boš v tem vztrajal, boš čez čas verjetno začel drugače čutiti. (1. Kor. 9:16) (w24.03 str. 11, odst. 12–str. 12, odst. 13)

Svojim bratom in sestram lahko pokažemo ljubezen tako, da jih sprejmemo v svoj krog prijateljev. (2. Kor. 6:11–13) V mnogih občinah so bratje in sestre, ki imajo različno preteklost in različno osebnost. Zaradi takšne raznolikosti nam mogoče ni enostavno kazati ljubezni vsem sovernikom v občini, ampak to nam lahko uspe, če se osredotočamo na njihove dobre lastnosti. Ko se na druge naučimo gledati tako, kot nanje gleda Jehova, dokazujemo, da jih imamo radi. Med veliko stisko bo to, da se imamo radi med sabo, življenjskega pomena. Kje bomo našli zavetje, ko se bo začela velika stiska? Razmislimo, kaj je Jehova naročil svojemu ljudstvu, ko je bil napaden starodavni Babilon. Rekel je: »Pojdi, moje ljudstvo, vstopi v svoje sobe, kjer boš na varnem, in zapri vrata za seboj. Skrij se za malo časa, dokler ne mine moja jeza.« (Iza. 26:20) Mogoče bomo morali med veliko stisko ubogati enaka navodila. (w23.07 str. 6, odst. 14–str. 7, odst. 16)

Bodi znan po tem, da si razumen. Lahko se vprašaš: Ali me drugi vidijo kot razumnega, popustljivega in tolerantnega? Ali pa me vidijo kot togega, strogega ali trmastega? Ali prisluhnem drugim in upoštevam njihove želje, kadar koli je to možno? Bolj ko smo razumni, bolj smo podobni Jehovu in Jezusu. Razumnost med drugim pokažemo tako, da smo fleksibilni, ko se nam spremenijo okoliščine. Zaradi takšnih sprememb lahko imamo težave, za katere si nismo nikoli mislili, da jih bomo imeli. Lahko se nam nenadoma poslabša zdravje. Mogoče se nam zaradi nenadnih gospodarskih in političnih sprememb življenje povsem obrne na glavo. (Prid. 9:11) Težko nam je lahko tudi, ko dobimo novo nalogo v Jehovovi organizaciji. Novim okoliščinam se lahko uspešno prilagodimo, če upoštevamo naslednje štiri korake: 1. sprejmimo trenutno situacijo, 2. glejmo naprej, 3. osredotočimo se na pozitivne stvari in 4. naredimo kaj za druge. (w23.07 str. 22, odst. 7, 8)

Prerok Daniel je bil mlad, ko so ga Babilonci zajeli kot vojnega ujetnika in ga odpeljali daleč stran od doma. Na uradnike v Babilonu je naredilo vtis to, kar so videli – to, da je bil Daniel eden od lepih mladih fantov »brez kakršne koli telesne napake« in da je prihajal iz vplivne družine. (1. Sam. 16:7) Zato so ga Babilonci začeli šolati, da bi postal elitni član njihove družbe. (Dan. 1:3, 4, 6) Jehova je imel zelo rad Daniela zaradi tega, kakšna oseba je bil. Ko je Jehova za Daniela rekel, da je tako pravičen kot Noe in Job, je bil Daniel verjetno star šele okoli 20 let. Torej je Jehova na mladega Daniela gledal enako kot na Noeta in Joba, ki sta mu dolga leta zvesto služila. (1. Mojz. 5:32; 6:9, 10; Job 42:16, 17; Ezek. 14:14) In Jehova je imel rad Daniela vse do konca njegovega dolgega in izjemnega življenja. (Dan. 10:11, 19) (w23.08 str. 2, odst. 1, 2)

Ko razmišljaš o nakupu hiše, si hočeš v živo ogledati vsako podrobnost svojega morebitnega novega doma. Nekaj podobnega lahko naredimo, ko beremo in preučujemo Sveto pismo. Če boš med branjem hitel, se boš naučil le »osnovna načela Božjih svetih izrekov«. (Heb. 5:12) Ampak ne ostani samo pri tem. Raje se poglobi v Božjo Besedo. Tako boš odkril pravo bogastvo. Razmišljaj o tem, kako so različni deli med seboj povezani. Naj ti ne bo dovolj, da v nekaj verjameš, ampak skušaj razumeti, zakaj v to verjameš. Da bi Božjo Besedo dobro razumeli, moramo preučevati globoke svetopisemske resnice. Apostol Pavel je sovernike spodbudil, naj Božjo Besedo preučujejo marljivo, tako da bodo »popolnoma dojeli, kaj so širina, dolžina, višina in globina resnice«. Tako bo njihova vera ukoreninjena in bo stala na trdnem temelju. (Efež. 3:14–19) Tudi mi moramo delati enako. (w23.10 str. 18, odst. 1–3)

Sveto pismo govori o veliko posameznikih, ki so bili potrpežljivi. Zakaj ne bi pri osebnem preučevanju raziskal več o njih? David je bil na primer zelo mlad, ko je bil maziljen za bodočega izraelskega kralja. Ampak preden je zasedel prestol, je moral čakati še kar nekaj let. Simeon in Ana sta čakala na prihod obljubljenega Mesija, medtem pa sta zvesto služila Jehovu. (Luk. 2:25, 36–38) Ko boš preučeval takšne zglede, skušaj najti odgovore na naslednja vprašanja: Kaj je tej osebi morda pomagalo, da je bila potrpežljiva? Kako ji je potrpežljivost koristila? Kako jo lahko posnemam? Veliko se lahko naučiš tudi od oseb, ki niso bile potrpežljive. (1. Sam. 13:8–14) Vprašaš se lahko: Zakaj je bila ta oseba tako nepotrpežljiva? Kakšne posledice so jo doletele zaradi nepotrpežljivosti? (w23.08 str. 25, odst. 15)

Apostol Peter je bil zvest. Ničemur ni dovolil, da bi ga oviralo pri tem, da še naprej sledi Jezusu. Na primer, ob neki priložnosti, ko je Jezus rekel nekaj, česar njegovi učenci niso razumeli, je Peter dokazal, da je zvest. (Jan. 6:68) Ker mnogi niso počakali na pojasnilo, so nehali slediti Jezusu. Ampak Peter ni bil med njimi. Ostal je zvest in rekel, da samo Jezus uči o večnem življenju. Jezus je vedel, da ga bodo Peter in drugi apostoli zapustili. Kljub temu je bil prepričan, da se bo Peter vrnil in ostal zvest. (Luk. 22:31, 32) Vedel je, da »je duh [...] voljan, toda telo je šibko«. (Mar. 14:38) Zato nad svojim apostolom ni obupal niti takrat, ko ga je ta zatajil. Po svojem vstajenju se je prikazal Petru, najverjetneje ko je bil sam. (Mar. 16:7; Luk. 24:34; 1. Kor. 15:5) Petra, ki je žalostno razmišljal o tem, kar je naredil, je to gotovo zelo okrepilo! (w23.09 str. 22, odst. 9, 10)

Bog tistim, ki imajo vero vanj, grehe oprosti oziroma izbriše. Povsem jim odpusti in se njihovih grehov ne spominja več. (Ps. 32:1, 2) V njegovih očeh so brezgrajni in pravični zaradi svoje vere. Čeprav so bili Abraham, David in drugi zvesti Božji častilci razglašeni za pravične, so bili še vedno nepopolni. Ampak ker so imeli vero, jih je Bog imel za brezgrajne, še posebej v primerjavi s tistimi, ki ga niso častili. (Efež. 2:12) Apostol Pavel je v svojem pismu jasno povedal, da je vera bistvena za oseben odnos z Jehovom. Abraham in David sta bila Božja prijatelja zaradi svoje vere in tudi mi smo lahko Božji prijatelji zaradi vere. (w23.12 str. 3, odst. 6, 7)

Vsi kristjani imamo čast, da Jehovu darujemo žrtve. S svojim časom, energijo in finančnimi sredstvi podpiramo Božje kraljestvo. Hvaležnost za to čast lahko pokažemo tako, da mu darujemo najboljše žrtve. Apostol Pavel je poudaril različne vidike čaščenja, ki jih ne bi smeli nikoli zanemarjati. (Heb. 10:22–25) Ti vidiki so med drugim to, da molimo k Jehovu, vztrajno razglašamo svoje upanje, se zbiramo na občinskih shodih ter se med seboj spodbujamo, »in to tem bolj, čim bolj vidimo, da se bliža [Jehovov] dan«. Proti koncu knjige Razodetje je zapisano, da je Jehovov angel zaradi poudarka dvakrat rekel: »Izkaži čast Bogu.« (Raz. 19:10; 22:9) Nikoli ne pozabimo, kaj vse smo se naučili glede Jehovovega velikega duhovnega templja in kako veliko čast imamo, da lahko častimo našega veličastnega Boga! (w23.10 str. 29, odst. 17, 18)

Vsi želimo še naprej imeti »radi drug drugega«. Ampak ne smemo pozabiti Jezusovega opozorila, da »se bo ljubezen pri večini ohladila«. (Mat. 24:12) Seveda Jezus tukaj ni imel v mislih svojih učencev. Ampak kljub temu moramo paziti, da na nas ne bi vplivalo pomanjkanje ljubezni, ki je značilno za svet, ki nas obkroža. S tem v mislih poglejmo naslednje pomembno vprašanje: Kako lahko ugotovimo, kako močna je naša ljubezen do bratov in sester? En način je ta, da razmislimo, kako se odzovemo v določenih okoliščinah. (2. Kor. 8:8) Eno takšno okoliščino je imel v mislih apostol Peter, ko je svetoval: »Predvsem pa imejte drug drugega radi iz vsega srca, saj ljubezen pokriva množico grehov.« (1. Pet. 4:8) Torej šibkosti in nepopolnost drugih lahko preizkusijo našo ljubezen. (w23.11 str. 10, odst. 12, 13)

Ne moremo reči, da ubogamo Jezusovo zapoved glede ljubezni, če ljubezen izkazujemo samo nekaterim v občini. Seveda smo si podobno kot Jezus z nekaterimi morda bližje kot z drugimi. (Jan. 13:23; 20:2) Toda apostol Peter nas je opozoril, da bi se morali truditi »bratsko ljubezen«, ki je podobna prisrčni družinski navezanosti, izkazovati vsem bratom in sestram. (1. Pet. 2:17) Peter nas je spodbudil, naj imamo »zelo radi drug drugega iz srca«. (1. Pet. 1:22) To pomeni, da drugim izkazujemo ljubezen, tudi če je to težko. Kaj, če nas je na primer sovernik užalil ali prizadel? Naš prvi odziv je mogoče ta, da mu vrnemo milo za drago, ne pa da mu pokažemo ljubezen. Ampak Peter se je od Jezusa naučil, da takšno ravnanje Bogu ni všeč. (Jan. 18:10, 11) Napisal je: »Ne vračajte hudega s hudim ne žaljenja z žaljenjem, ampak se odzovite z lepimi besedami.« (1. Pet. 3:9) Če imaš druge res rad, te bo to spodbudilo, da boš prijazen in obziren. (w23.09 str. 29, odst. 9–11)

Neverjetno je, kako hitro otrok zraste v mladega moškega ali mlado žensko. Videti je, da se to zgodi kar samo od sebe. Ampak krščanska zrelost ne pride sama od sebe. (1. Kor. 13:11; Heb. 6:1) Zanjo je nujen tesen osebni odnos z Jehovom. Potrebujemo pa tudi svetega duha, da bi lahko razvili krščanske lastnosti, si pridobili koristne veščine in se pripravili za odgovornosti, ki jih bomo morda imeli v prihodnosti. (Preg. 1:5) Jehova je ljudi ustvaril tako, da so ali moški ali ženske. (1. Mojz. 1:27) Ni težko videti, da se moški in ženska razlikujeta fizično. Ampak razlikujeta se še drugače. Vsakemu od njiju je Jehova namenil svojo vlogo. Za to vlogo potrebujeta določene lastnosti in veščine. (1. Mojz. 2:18) (w23.12 str. 18, odst. 1, 2)

Jezus je hotel, da drugi uporabljajo ime njegovega Očeta. V takratnem času so nekateri verski voditelji morda mislili, da je Božje ime preveč sveto, da bi ga izgovarjali. Jezus se ni oziral na takšne nesvetopisemske tradicije. Poglejmo si en primer. Ob neki priložnosti je v deželi Gerazencev ozdravil moškega, ki je bil obseden od demonov. Ljudje so se zaradi tega prestrašili in ga prosili, naj odide od tam. (Mar. 5:16, 17) Ampak Jezus je želel, da bi se v tistih krajih oznanjevalo o Jehovu. Moškemu je rekel, naj drugim pove, kako je ozdravel. Bodi pozoren, da mu ni rekel, da ga je on ozdravil, ampak da ga je ozdravil Jehova. (Mar. 5:19) Jezus želi, da se tudi danes po vsem svetu razglaša Jehovovo ime. (Mat. 24:14; 28:20) Ko vsak od nas pri tem sodeluje, s tem razveseljuje kralja Jezusa. (w24.02 str. 10, odst. 10)

Živimo v zelo težkih časih in svetovne razmere se še slabšajo. Res smo blagoslovljeni, da smo del Jehovove organizacije. Jehova nam je dal enotno duhovno družino – naše brate in sestre. (Ps. 133:1) Z modrimi nasveti nam pomaga, da imamo dobre družinske odnose. (Efež. 5:33–6:1) Prav tako nam pomaga najti pravi notranji mir. Kljub vsem blagoslovom pa služenje Jehovu včasih od nas zahteva veliko truda. Zakaj? Mogoče nas kdo prizadene s tem, kar reče ali naredi. Morda pa težko prenašamo svojo nepopolnost, še posebej, če vedno znova naredimo eno in isto napako. Naj gre za nepopolnost drugih ali lastno nepopolnost, ne smemo obupati, ampak še naprej služiti Jehovu. To nam lahko uspe tudi, ko nas prizadene sovernik, ko nas razočara zakonec in ko razočaramo sami sebe. (w24.03 str. 14, odst. 1, 2)

Nekateri bratje in sestre so se odločili narediti več za Jehova. Mogoče so obiskali Šolo za oznanjevalce Kraljestva ali pa so se preselili tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. Ali misliš, da bi si tudi ti lahko postavil takšen cilj? To je pohvalno. Jehovovi služabniki vedno iščemo načine, da bi naredili več za Jehova. (Apd. 16:9) Kaj pa, če trenutno tega ne moreš? Ne pozabi, krščanska pot je tek na dolge proge, ki zahteva zdržljivost. (Mat. 10:22) Ni razloga, da bi se počutil manjvrednega. Jehova ceni, ko mu služiš v skladu s svojimi sposobnostmi in okoliščinami. Na takšen način boš tudi po krstu hodil za Jezusom. (Ps. 26:1) (w24.03 str. 11, odst. 11)

Če se kesamo svojih grehov, nam jih bo naš ljubeči nebeški Oče odpustil. To nam je jasno obljubil v Svetem pismu. (Ps. 86:5) Ali si naredil kak greh in ti je res žal za to? Potem si lahko prepričan, da je držal svojo besedo in ti je odpustil. Razmišljaj o tem, da je Jehova razumen. Od tebe ne pričakuje več, kot lahko daš. Dokler se trudiš po najboljših močeh, ceni vse, kar narediš zanj. Poleg tega lahko razmišljaš o zvestih Božjih služabnikih, ki so omenjeni v Svetem pismu. Apostol Pavel je Jehovu ne glede na okoliščine dajal svoje najboljše. Vrsto let je služil kot misijonar, prepotoval na tisoče kilometrov in po različnih krajih ustanovil krščanske občine. Potem pa zaradi okoliščin ni mogel narediti več toliko kot prej. Ali je to pomenilo, da Jehova ni bil več zadovoljen z njim? Nikakor ne! Ker je še vedno delal vse, kar je lahko, je bil Jehova zadovoljen z njim in ga je blagoslavljal. (Apd. 28:30, 31) Podobno je lahko s tabo. Zdaj morda nimaš istih okoliščin, kot si jih imel prej. Če zaradi tega Jehovu ne moreš dati več isto, ne pozabi, da mu je najpomembnejše, da mu služiš z vsem svojim srcem. (w24.03 str. 27, odst. 7, 9)

Jezus je s svojimi molitvami dal zgled, ki ga lahko kot njegovi učenci posnemamo. Ko je bil na zemlji, je velikokrat molil. Vendar si je za to moral vzeti čas, saj je bil pogosto zelo zaposlen in je bilo okoli njega veliko ljudi. (Mar. 6:31, 45, 46) Vstal je zgodaj zjutraj, da je lahko bil sam in molil. Najmanj enkrat je molil vso noč, preden je sprejel pomembno odločitev. (Luk. 6:12, 13) V noči, preden je umrl, pa je molil še bolj pogosto, saj ga je čakal najtežji del naloge, ki jo je imel na zemlji. (Mat. 26:39, 42, 44) Iz Jezusovega zgleda se naučimo, da si moramo ne glede na to, koliko smo zaposleni, vzeti čas za molitev. Podobno kot Jezus lahko vstanemo bolj zgodaj zjutraj ali pa zvečer ostanemo dlje pokonci. Tako Jehovu pokažemo, da cenimo to posebno darilo. (w23.05 str. 3, odst. 4, 5)

V izvirniku je v vrstici, ki je današnji dnevni stavek, uporabljen izraz, ki nam pomaga razumeti, da je Jehovova ljubezen do maziljencev tako močna kot reka. To je res zgovoren opis Jehovove velike ljubezni do njih! Maziljenci vejo, da jih Bog ljubi. (Juda 1) Apostol Janez je njihove občutke izrazil takole: »Poglejte, kakšno ljubezen nam je izkazal Oče – imenujemo se lahko Božji otroci!« (1. Jan. 3:1) Ali ima Jehova rad samo maziljence? Ne, dokazal je, da ima rad vse nas. Kaj je največji dokaz Jehovove ljubezni? To je odkupnina. Z njo nam je Jehova na izjemen način pokazal, da nas ima rad bolj kot kdor koli drug. (Jan. 3:16; Rim. 5:8) (w24.01 str. 28, odst. 9, 10)

Današnji dnevni stavek razkrije nekaj, kar je Davidu pomagalo, ko ga je bilo strah. Čeprav je bil v smrtni nevarnosti, je premišljeval o tem, kaj bo Jehova naredil zanj v prihodnosti. Vedel je, da ga bo ob pravem trenutku rešil. Konec koncev je Jehova dal jasno vedeti, da bo on naslednji kralj v Izraelu. (1. Sam. 16:1, 13) David je vedel, da se na Jehovove obljube lahko zanese, saj jih vedno izpolni. Kaj je Jehova obljubil, da bo naredil zate? Nihče ne more pričakovati, da nas bo obvaroval vseh problemov. V tej stvarnosti morda doživljaš različne stiske, ampak ne pozabi, da jih bo Jehova v novem svetu vse odstranil. (Iza. 25:7–9) Ni dvoma, da je naš Stvarnik dovolj močan, da obudi mrtve, nas ozdravi, nam zaceli vse rane ter odstrani vse nasprotnike. (1. Jan. 4:4) (w24.01 str. 6, odst. 12, 13)

Razmišljaj o svoji posvetitvi in krstu. Ta dva koraka si naredil, ker si se odločil postaviti na Jehovovo stran. Spomni se, kaj te je takrat prepričalo, da si našel resnico. Pridobil si si točno spoznanje o Jehovu. Svojega nebeškega Očeta si začel spoštovati in imeti rad. Tvoja vera je postajala vse močnejša in te je spodbudila, da si se pokesal. Nehal si delati to, kar Jehova sovraži, in svoje življenje uskladil z njegovimi merili. Ko si ugotovil, da ti je Jehova odpustil grehe, si občutil olajšanje. (Ps. 32:2) Začel si obiskovati krščanske shode in se z drugimi pogovarjati o čudovitih stvareh, ki si se jih naučil iz Svetega pisma. Odkar si se posvetil Jehovu in krstil, hodiš po poti, ki vodi v življenje. Odločen si, da ne boš zašel s te poti. (Mat. 7:13, 14) Bodi trden, neomajno vdan Jehovu in dosledno ubogaj njegove zapovedi. (w23.07 str. 17, odst. 14, str. 19, odst. 19)

Premišljevanje o posvetitvi ti lahko da moč, da se upreš vsaki skušnjavi. Recimo, da tvojo pozornost pritegne oseba nasprotnega spola, ki je poročena. Ali bi z njo začel flirtati? Niti pod razno! To je nekaj, kar si Jehovu že obljubil, da ne boš delal. S tem, da si ne dovoliš, da razviješ čustva do te osebe, si prihraniš veliko trpljenja. Ko se neprimerna čustva enkrat razvijejo, se jih je veliko težje znebiti. Premišljevanje o posvetitvi ti pomaga upoštevati nasvet iz Pregovorov 4:14, 15: »Na stezo hudobnih ne stopi [...]; obrni se stran od nje.« Ker si se posvetil Jehovu, želiš vedno delati to, kar je všeč njemu. Zato tako kot Jezus hitro in odločno zavrneš vse, kar ni v skladu z njegovo voljo. (Mat. 4:10; Jan. 8:29) Preizkušnje in skušnjave niso prijetne. Ampak vsakič, ko se znajdeš v njih, imaš odlično priložnost, da pokažeš, da si odločen hoditi za Jezusom. In lahko si prepričan, da ti bo Jehova pomagal. (w24.03 str. 9, odst. 8–str. 10, odst. 10)