Oktober

Ali ti je kdaj težko ubogati? Kralju Davidu je bilo, zato je Boga prosil: »Prebudi v meni željo, da te ubogam.« (Ps. 51:12) David je imel zelo rad Jehova. Kljub temu mu včasih ni bilo lahko ubogati in enako je z nami. Zakaj? Kot prvo, zaradi grešnosti smo nagnjeni k neposlušnosti. Kot drugo, Satan nas neprestano skuša navesti na to, da bi se uprli, tako kot se je on. (2. Kor. 11:3) Kot tretje, v svetu, ki nas obdaja, vlada uporniški duh, »duh, ki zdaj deluje v neposlušnih ljudeh«. (Efež. 2:2) Zelo se moramo boriti proti lastnim nagnjenjem, da bi grešili, ter se upirati pritiskom Hudiča in tega sveta. Res se moramo močno truditi, da ubogamo Jehova in tiste, ki jim je dal določeno mero oblasti nad nami. (w23.10 str. 6, odst. 1)

Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega čudeža, ko je vodo spremenil v vino? Naučimo se nekaj o ponižnosti. Jezus se ni hvalil s tem čudežem. Pravzaprav se nikoli ni hvalil z nobenim od svojih dosežkov. Ravno nasprotno, vedno je ponižno dal vso slavo in zasluge svojemu Očetu. (Jan. 5:19, 30; 8:28) Če posnemamo Jezusa, s tem da smo ponižni, se tudi mi ne bomo hvalili s svojimi dosežki. Nikar se ne hvalimo s seboj, ampak s čudovitim Bogom, ki mu lahko služimo. (Jer. 9:23, 24) Vse zasluge pripišimo njemu. Kaj dobrega bi sploh lahko dosegli brez Jehovove pomoči? (1. Kor. 1:26–31) Če smo ponižni, se ne bomo hvalili s tem, kar naredimo za druge. Dovolj nam bo to, da Jehova vidi in ceni to, kar delamo. (Primerjaj Matej 6:2–4; Heb. 13:16.) Prav gotovo razveselimo Jehova, če tako kot Jezus pokažemo ponižnost. (1. Pet. 5:6) (w23.04 str. 4, odst. 9, str. 5, odst. 11, 12)

Apostol Pavel je po navdihnjenju kristjane spodbudil, naj se zanimajo za druge. Kako lahko ta nasvet upoštevamo na shodih? Imejmo v mislih, da si tako kot mi tudi drugi želijo komentirati. Razmisli o naslednji primerjavi. Ali bi v pogovoru s prijatelji govoril toliko, da skoraj ne bi prišli do besede? Seveda ne! Želiš, da tudi oni sodelujejo v pogovoru. Podobno je na shodih. Želimo, da komentira čim več ljudi. Pravzaprav je eden najboljših načinov, da spodbujamo brate in sestre, to, da jim damo priložnost, da izrazijo svojo vero. (1. Kor. 10:24) Zato poskrbimo, da so naši komentarji kratki. Tako bo ostalo več časa, da sodelujejo še drugi. Tudi če je tvoj komentar kratek, se ogibaj tega, da bi omenil preveč različnih misli. Če boš povedal vse, kar piše v odstavku, bo drugim ostalo bolj malo. (w23.04 str. 22, odst. 11–str. 23, odst. 13)

Še naprej pomagajmo drugim, še posebej tako, da jim oznanjujemo. Na oznanjevanju moramo biti fleksibilni. Ljudje, ki jih srečamo, imajo različna prepričanja in prihajajo iz različnih kultur. Apostol Pavel je bil prilagodljiv in v tem nam je lahko za zgled. Jezus ga je postavil za »apostola narodom«. (Rim. 11:13) Oznanjeval je Judom, Grkom, intelektualcem, preprostim ljudem, dostojanstvenikom in kraljem. Da je lahko dosegel srce tako različnih ljudi, je »vsakršnim ljudem [...] postal vse«. (1. Kor. 9:19–22) Skrbno je razmišljal o tem, od kod prihajajo in kaj verjamejo. To mu je pomagalo, da je svoj pristop prilagodil vsakemu človeku posebej. Tudi mi smo lahko bolj učinkoviti na oznanjevanju, če smo iznajdljivi in se prilagodimo sogovorniku. (w23.07 str. 23, odst. 11, 12)

Nekateri mislijo, da je blagost šibkost, ampak v resnici ni tako. Blag človek potrebuje notranjo moč, da ostane miren, ko je v težki situaciji. Blagost je ena od lastnosti, ki so »sad duha«. (Gal. 5:22, 23) Oblika grške besede, prevedene z »blagost«, se je včasih uporabljala za opis divjega konja, ki so ga ukrotili. Predstavljaj si divjega konja, ki postane krotek. Čeprav je krotek, je še vedno močan. Kaj pa mi ljudje? Kako lahko postanemo blagi in smo hkrati močni? Lastna moč ni dovolj. Jehova moramo v molitvi prositi, da nam da svojega duha in nam pomaga gojiti to lepo lastnost. Mnogi naši bratje in sestre so dokazali, da je možno postati blag. Številni od njih so se odzvali blago, ko so jih nasprotniki izzvali. Zaradi tega njihovega odziva imajo drugi boljše mnenje o Jehovovih pričah. (2. Tim. 2:24, 25) (w23.09 str. 14, odst. 3)

Apostol Janez je v veličastnem videnju videl 24 starešin, ki so v nebesih častili Jehova. Slavili so ga in priznavali, da je vreden prejemati »slavo, čast in moč«. (Raz. 4:10, 11) Tudi zvesti angeli imajo ogromno razlogov, da slavijo Jehova. Z njim živijo v nebesih in ga dobro poznajo. Neposredno opazujejo, kaj dela, in v tem vidijo njegove čudovite lastnosti. To jih spodbuja, da ga slavijo. (Job 38:4–7) Tudi mi želimo v svojih molitvah slaviti Jehova, tako da mu povemo, kaj nam je pri njem všeč in zaradi česa ga občudujemo. Med branjem in preučevanjem Svetega pisma skušaj opaziti Jehovove lastnosti, ki so ti še posebej všeč. (Job 37:23; Rim. 11:33) Nato Jehovu povej, kaj čutiš glede teh lastnosti. Jehova lahko slavimo tudi za vse, kar dela za nas in za našo celotno duhovno družino. (1. Sam. 2:1, 2) (w23.05 str. 3, odst. 6–str. 4, odst. 7)

Leta 1919 je Babilon Veliki izgubil nadzor nad Božjim ljudstvom. Tega leta je začel delovati »zvesti in preudarni suženj«. To je bil ravno pravi čas, da so lahko iskreni ljudje začeli potovati po na novo odprti »Poti svetosti«. (Mat. 24:45–47; Iza. 35:8) Tisti, ki so stopili na to cesto, so lahko še bolj spoznali Jehovove namene tudi zaradi del na cesti, ki so jih zvesti posamezniki opravili v preteklosti. (Preg. 4:18) Poleg tega so lahko svoje življenje uskladili z Jehovovimi merili. Jehova od svojega ljudstva ni pričakoval, da naredi vse potrebne spremembe naenkrat, ampak ga je postopoma prečiščeval. Kako veseli bomo vsi, ko bomo lahko ugajali našemu Bogu z vsem, kar bomo delali! Vsaka cesta potrebuje redno vzdrževanje. Dela na »Poti svetosti« se od leta 1919 nadaljujejo, zato da bi še več ljudi lahko zapustilo Babilon Veliki. (w23.05 str. 17, odst. 15, str. 19, odst. 16)

Člani Vodstvenega organa osebno šolajo pomočnike različnih odborov Vodstvenega organa. Ti pomočniki že zdaj opravljajo zelo odgovorne naloge in so zelo dobro usposobljeni, da prevzamejo skrb za Kristusove ovce. Ko bo malo pred koncem velike stiske še zadnji maziljenec odšel v nebesa, bodo Jehovovi služabniki na zemlji pod vodstvom Jezusa Kristusa še naprej zvesto častili Jehova. Res je, da bo takrat že v teku napad zveze narodov, ki se imenuje Gog iz Magoga. (Ezek. 38:18–20) Vendar ta kratkotrajni napad na nas ne bo uspešen. Jehova bo svoje častilce zaščitil! Kako to vemo? Apostol Janez je v videnju videl »veliko množico« Kristusovih drugih ovc. Glede njih piše, da »prihajajo iz velike stiske«. (Raz. 7:9, 14) To dokazuje, da bo Jehova rešil svoje ljudstvo! (w24.02 str. 5, odst. 13–str. 6, odst. 14)

Kaj lahko delamo, da bi prejeli svetega duha? Lahko molimo zanj, preučujemo Božjo navdihnjeno Besedo in aktivno sodelujemo z Jehovovo organizacijo. To nam bo pomagalo razvijati »sad duha«. (Gal. 5:22, 23) Bog daje svojega duha samo tistim, ki svoje misli in vedenje ohranjajo čisto. Ne bo pa nam ga več dajal, če svoj um polnimo z nečistimi mislimi in ravnamo v skladu z njimi. (1. Tes. 4:7, 8) Da bi še naprej prejemali svetega duha, moramo upoštevati tudi nasvet: »Ne zaničujte prerokb.« (1. Tes. 5:20) Prerokbe se tukaj nanašajo na sporočila, ki jih Jehova daje po svojem duhu, na primer glede Jehovovega dneva in tega, da je konec sveta blizu. Ne mislimo, da ta dan ne bo prišel v času našega življenja, ampak ga imejmo ves čas v mislih. Vsak dan s svojimi dejanji dokazujmo, da smo vdani Bogu. (2. Pet. 3:11, 12) (w23.06 str. 12, odst. 13, 14)

Kaj naj bi naredili, če se nam na elektronski napravi pojavi pornografski prizor? Takoj bi morali odvrniti svoj pogled. Pri tem nam lahko pomaga, če se spomnimo, da je najdragocenejše, kar imamo, naš odnos z Jehovom. V nas pa lahko vzbudijo nemoralne želje celo prizori, ki sami po sebi niso pornografski. Zakaj bi se jih morali ogibati? Ker ne želimo narediti niti najmanjšega koraka, ki vodi do tega, da bi v svojem srcu prešuštvovali. (Mat. 5:28, 29) David, ki živi na Tajskem in je starešina, pove: »Vprašam se: Čeprav prizor morda ni pornografski, ali bo Jehovu všeč, če ga gledam? To mi pomaga, da ravnam modro.« Modro lahko ravnamo, če si pridobimo globoko spoštovanje do Jehova in nas je strah, da bi ga razočarali. Takšno globoko spoštovanje je »prvi korak k modrosti«. (w23.06 str. 23, odst. 12, 13)

Izraz »sobe, kjer boš na varnem« se morda nanaša na naše občine. Jehova obljublja, da nas bo med veliko stisko ščitil, če mu bomo še naprej enotno služili z našimi brati in sestrami. Zato se moramo že zdaj močno truditi, da jih ne samo prenašamo, ampak da jih imamo iskreno radi. Od tega bo morda odvisno naše preživetje! »Jehovov veliki dan« bo pomenil stisko za vse človeštvo. (Zef. 1:14, 15) Trpelo bo tudi Jehovovo ljudstvo. Ampak če se pripravimo že zdaj, bomo lahko ostali mirni in pomagali drugim. Zdržali bomo lahko vse preizkušnje, ki nas še čakajo. Ko bodo soverniki trpeli, jim bomo po svojih najboljših močeh sočutno pomagali in poskrbeli za njihove potrebe. In ostali bomo tesno povezani z našimi brati in sestrami, ki smo se jih naučili ljubiti. Jehova nas bo potem nagradil z večnim življenjem v svetu, kjer bodo nesreče in težave samo še preteklost. (Iza. 65:17) (w23.07 str. 7, odst. 16, 17)

Božja Beseda zveste moške in ženske pogosto opiše kot zelo močne. Ampak celo najmočnejši izmed njih se niso vedno počutili tako. Na primer, kralj David se je ob neki priložnosti počutil, da je »močan kakor gora«, ob drugi priložnosti pa se je prestrašil. (Ps. 30:7) Božji duh je Samsonu dal veliko fizično moč. Ampak Samson je vedel, da bi brez Božjega duha »izgubil moč in postal kot vsak drug človek«. (Sodn. 14:5, 6; 16:17) Ta zvesta moška sta bila tako močna samo zato, ker jima je moč dajal Jehova. Apostol Pavel je priznal, da tudi on potrebuje moč od Jehova. (2. Kor. 12:9, 10) Spoprijemal se je z zdravstvenimi težavami. (Gal. 4:13, 14) Včasih mu je bilo težko delati to, kar je prav. (Rim. 7:18, 19) In včasih je bil zaskrbljen in negotov. (2. Kor. 1:8, 9) Ampak ko je bil Pavel šibek, je postal močan. Kako? Moč, ki mu je manjkala, mu je dal Jehova. Jehova je Pavla naredil močnega. (w23.10 str. 12, odst. 1, 2)

Če se kdaj počutiš ničvreden, se spomni, da te je Jehova, kot piše v Janezu 6:44, privlekel k sebi. Vidi tvoje lepe lastnosti, ki jih mogoče sam ne opaziš. In ve, kaj je v tvojem srcu. (2. krn. 6:30) Zato ko Jehova reče, da si mu dragocen, lahko verjameš, da je to res. (1. Jan. 3:19, 20) Nekateri bratje in sestre so, preden so spoznali resnico, delali stvari, zaradi katerih jih morda še danes muči občutek krivde. (1. Pet. 4:3) Celo tisti, ki že od nekdaj zvesto služijo Jehovu, se morajo močno boriti proti svojim šibkostim. Kaj pa ti? Ali te tvoje srce kdaj obsoja? To, da veš, da so tudi druge Božje služabnike mučili ali jih še vedno mučijo podobni občutki, ti je lahko v tolažbo. Na primer, apostol Pavel je bil nesrečen, ko je razmišljal o tem, kako zelo nepopoln je. (Rim. 7:24) Tako se je počutil, čeprav se je že pokesal svojih grehov in se krstil. Zato je zase rekel, da je »najmanj pomemben med apostoli« in največji grešnik. (1. Kor. 15:9; 1. Tim. 1:15) (w24.03 str. 27, odst. 5, 6)

Ena stvar, ki se jo lahko naučimo iz slabe odločitve kralja Joaša, je to, da si moramo izbrati prijatelje, ki bodo na nas dobro vplivali – prijatelje, ki imajo radi Jehova in ga želijo razveseljevati. Tvoji prijatelji so lahko mlajši ali starejši, kot si ti. Imej v mislih, da je bil Joaš veliko mlajši od svojega prijatelja Jojada. Glede svojih prijateljev se vprašaj: Ali mi pomagajo, da imam močnejšo vero v Jehova? Ali me spodbujajo k temu, da živim po Božjih merilih? Ali se pogovarjajo o Jehovu in dragocenih resnicah, ki nas jih uči? Ali cenijo Božja merila? Ali govorijo samo to, kar hočem slišati, ali pa me pogumno opozorijo, če delam kaj narobe? (Preg. 27:5, 6, 17) Iskreno rečeno, če kdo nima rad Jehova, potem ga ne potrebuješ za prijatelja. Prijatelj, ki ima rad Jehova, pa je nekaj dragocenega – drži se ga, ker bo to dobro zate! (Preg. 13:20) (w23.09 str. 9, odst. 6, 7)

Črka alfa je prva črka v grški abecedi, črka omega pa zadnja. Jehova je s to besedno zvezo nakazal, da to, kar začne, tudi vedno uspešno konča. Ko je ustvaril Adama in Evo, jima je rekel: »Imejta otroke in se namnožita. Napolnita zemljo in postanita njena gospodarja.« (1. Mojz. 1:28) Takrat je Jehova v nekem smislu rekel »Alfa«. Njegov namen je bil povsem jasen: prišel bo čas, ko bodo popolni in poslušni potomci Adama in Eve napolnili zemljo in jo spremenili v raj. Ko se bo to zgodilo, pa bo Jehova v nekem smislu rekel »Omega«. Ko sta bila dokončana »nebo in zemlja ter vse, kar je na njiju,« je Jehova dal zagotovilo, da se bo njegov namen za človeštvo in za zemljo povsem izpolnil ob koncu sedmega dne. (1. Mojz. 2:1–3) (w23.11 str. 5, odst. 13, 14)

Dobesedna pot iz Babilona v Izrael je bila težka in je lahko trajala kar štiri mesece. Toda Jehova je Judom obljubil, da bo odstranil vsako oviro, ki bi jim preprečevala vrnitev domov. Zvestim Judom so koristi tega, da se vrnejo v Izrael, daleč odtehtale katero koli žrtev, ki je bila za to potrebna. Največji blagoslov je bil povezan z njihovim čaščenjem. V mestu Babilon ni bilo nobenega Jehovovega templja. Ni bilo niti nobenega oltarja, na katerem bi lahko Izraelci darovali žrtve, ki jih je predpisoval Mojzesov Zakonik. Pa tudi duhovništva, organiziranega za to delo, ni bilo. Poleg tega je bilo ljudi, ki so častili krive bogove in se niso menili za Jehova ali njegova merila, veliko več kot Jehovovih služabnikov. Zato se je na tisoče zvestih Judov veselilo, da se vrnejo v domačo deželo in obnovijo čisto čaščenje. (w23.05 str. 14, odst. 3–str. 15, odst. 4)

Da bi živeli kot »otroci svetlobe«, potrebujemo Božjega svetega duha. Brez njega bi zelo težko ostali čisti v tem pokvarjenem svetu. (1. Tes. 4:3–5, 7, 8) Z njegovo pomočjo se lahko upiramo temu, da bi razmišljali enako kot ljudje v tem svetu, ki na stvari gledajo drugače kot Jehova. Pomaga nam lahko tudi to, da v življenju kažemo »vsakršno dobroto« in »pravičnost«. (Efež. 5:9) Svetega duha lahko med drugim dobimo tako, da Jehova v molitvi prosimo zanj. To je poudaril Jezus, ko je rekel, da »bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo«. (Luk. 11:13) Poleg tega dobimo svetega duha, ko skupaj z brati in sestrami častimo Jehova na shodih. (Efež. 5:19, 20) Sveti duh bo na nas dobro vplival in nam pomagal živeti tako, kot je všeč Jehovu. (w24.03 str. 23, odst. 13–str. 24, odst. 15)

Ali potrebuješ več potrpežljivosti? Če da, moli zanjo. Potrpežljivost je ena od lastnosti sadu duha. (Gal. 5:22, 23) Torej lahko prosimo Jehova, naj nam da svetega duha in pomaga, da razvijemo ta sad. Ko smo v situaciji, da bi izgubili potrpljenje, je pomembno, da prosimo za svetega duha. (Luk. 11:13) Jehova lahko prosimo tudi za to, da nam pomaga videti stvari tako, kot jih vidi on. Zatem ko smo molili, pa se moramo vsak dan po najboljših močeh truditi, da smo potrpežljivi. Bolj ko bomo molili za potrpežljivost in se trudili biti potrpežljivi, globlje korenine bo ta lastnost pognala v našem srcu in bolj bo postala del naše osebnosti. V pomoč nam je lahko tudi to, da premišljujemo o zgledih iz Svetega pisma. Sveto pismo govori o številnih ljudeh, ki so zgled potrpežljivosti. Če razmišljamo o njih, se lahko naučimo, kako kazati potrpežljivost. (w23.08 str. 22, odst. 10–str. 23, odst. 11)

Jezus je apostolu Petru zagotovil, da bo Jehova skrbel zanj. Po svojem vstajenju je naredil čudež in poskrbel, da so on in drugi apostoli spet ujeli obilo rib. (Jan. 21:4–6) Brez dvoma je ta čudež Petru zagotovil, da lahko Jehova z lahkoto poskrbi za njegove materialne potrebe. Mogoče se je spomnil Jezusovih besed, da bo Jehova poskrbel za tiste, ki jim bo Kraljestvo »vedno na prvem mestu v življenju«. (Mat. 6:33) Vse to je Petru pomagalo, da mu je postalo služenje Jehovu pomembnejše od ribiškega posla. Na binkošti leta 33 n. št. je pogumno oznanjeval in tako tisočim pomagal, da so sprejeli dobro novico. (Apd. 2:14, 37–41) Zatem je tudi Samarijanom in Nejudom pomagal, da so postali Kristusovi sledilci. (Apd. 8:14–17; 10:44–48) Jehova je na mogočen način uporabil Petra, da je v občino pripeljal vsakršne ljudi. (w23.09 str. 20, odst. 1, str. 23, odst. 11)

Približno dve leti po tem, ko so Babilonci uničili Jeruzalem, je babilonski kralj Nebukadnezar imel sanje o ogromnem kipu, ki so ga zelo vznemirile. Modrim možem, med katerimi je bil tudi Daniel, je ukazal, naj mu povejo, kaj je sanjal in kaj te sanje pomenijo. Če mu tega ne bodo povedali, jih čaka gotova smrt. (Dan. 2:3–5) Daniel je moral hitro ukrepati, drugače bi veliko ljudi umrlo. Šel je »h kralju in ga prosil, naj mu da čas, da mu bo lahko razložil sanje«. (Dan. 2:16) Iz tega vidimo, da je bil Daniel zelo pogumen in da je imel močno vero. Zakaj lahko to rečemo? V Svetem pismu nikjer ne piše, da bi Daniel že kdaj prej razlagal sanje. Svoje prijatelje je prosil, »naj molijo k Bogu nebes, da se jih usmili in jim razkrije to skrivnost«. (Dan. 2:18) Jehova je njihove molitve uslišal. Z njegovo pomočjo je Daniel Nebukadnezarju razložil sanje. Tako Daniel in njegovi trije prijatelji niso izgubili življenja. (w23.08 str. 3, odst. 4)

Razmisli o koristih potrpežljivosti. Če smo potrpežljivi, smo bolj srečni in bolj mirni. To dobro vpliva na naše duševno in telesno zdravje. Če smo z drugimi potrpežljivi, imamo z njimi lepše odnose. V občini smo bolj enotni. Če se takrat, ko nas kdo izzove, ne razjezimo, lahko preprečimo, da bi stvari ušle izpod nadzora. (Ps. 37:8, op.; Preg. 14:29) Ampak kar je najpomembnejše, tako posnemamo našega nebeškega Očeta in smo si z njim vse bližje. Potrpežljivost je zelo lepa in koristna lastnost! Res je, da nam ni vedno enostavno biti potrpežljivi, ampak z Jehovovo pomočjo lahko še naprej razvijamo to lastnost. Medtem ko potrpežljivo čakamo, da Jehova izpolni obljubo o novem svetu, smo lahko prepričani, da je nad nami njegova »vdana ljubezen«. (Ps. 33:22) Bodimo odločeni, da si še naprej oblačimo potrpežljivost. (w23.08 str. 22, odst. 7, str. 25, odst. 16, 17)

Jakob je poudaril, da nekdo mogoče res trdi, da ima vero, ampak iz njegovih del se to ne vidi. (Jak. 2:1–5, 9) Omeni tudi človeka, ki je videl, da nekdo od bratov ali sester »nima kaj obleči in nima dovolj hrane«, vendar mu ni pomagal. Čeprav ta človek trdi, da ima vero, pa njegova vera ni podprta z deli, zato je brez vrednosti. (Jak. 2:14–16) Jakob je kot primer nekoga, ki je z deli dokazal, da ima vero, omenil Rahabo. (Jak. 2:25, 26) Rahaba je slišala za Jehova in razumela je, da podpira Izraelce. (Joz. 2:9–11) Svojo vero je pokazala z deli. Ko sta bila izraelska oglednika v nevarnosti, ju je zaščitila. Zaradi tega dejanja je bila ta nepopolna Neizraelka razglašena za pravično, tako kot je bil Abraham. Njen zgled pokaže, kako pomembno je, da svojo vero kažemo z deli. (w23.12 str. 5, odst. 12, 13)

Kot kristjani nismo zadovoljni samo s tem, da imamo osnovno razumevanje Svetega pisma. S pomočjo Božjega svetega duha se z veseljem učimo tudi »globino Božje modrosti«. (1. Kor. 2:9, 10) Zakaj se ne bi pri osebnem preučevanju lotil projekta, ki te bo zbližal z Jehovom? Lahko na primer raziščeš, kako je kazal ljubezen svojim služabnikom v preteklosti in kako to dokazuje, da ima rad tudi tebe. Ali pa lahko raziščeš, kako je bilo v starem Izraelu organizirano čaščenje Jehova, in to primerjaš s tem, kako ga častimo danes. Mogoče pa bi se lahko poglobil v prerokbe, ki so se izpolnile med Jezusovim življenjem in delovanjem na zemlji. V veliko pomoč pri preučevanju takšnih tem ti je lahko Raziskovalni pripomoček Jehovovih prič. Če se boš poglobil v Sveto pismo, bo tvoja vera močnejša in »boš prišel do spoznanja o Bogu«. (Preg. 2:4, 5) (w23.10 str. 18, odst. 3–str. 19, odst. 5)

Prvi del današnjega dnevnega stavka opisuje, kako bi morali imeti radi drug drugega – »iz vsega srca«. Ta zveza dobesedno pomeni, da je nekaj razpeto čez kaj. Drugi del pa opisuje, kakšen učinek lahko ima takšna ljubezen – pokriva grehe naših bratov in sester. To si lahko predstavljamo takole: Svojo ljubezen, ki bi jo lahko primerjali z raztegljivo tkanino, primemo z obema rokama in jo raztegujemo tako dolgo, dokler ne pokrijemo ne samo enega ali dveh grehov, ampak »množico grehov«. To, da pokrijemo grehe, dejansko pomeni, da jih odpustimo. Tako kot lahko s tkanino pokrijemo kak madež, lahko z ljubeznijo pokrijemo šibkosti in nepopolnost drugih. Naša ljubezen do sovernikov bi morala biti tako močna, da jim spregledamo pomanjkljivosti – tudi če se moramo včasih za to zelo potruditi. (Kol. 3:13) Ko drugim odpustimo, s tem razveselimo Jehova in pokažemo, da je naša ljubezen močna. (w23.11 str. 10, odst. 13–str. 12, odst. 15)

Ko je bil kralj Josija star 26 let, je začel obnavljati tempelj. Med obnovo se je našla »knjiga, ki je vsebovala Jehovov Zakonik in je bila dana po Mojzesu«. Ko so Josiju brali, kaj piše v njej, ga je to spodbudilo, da je začel takoj delati spremembe. (2. krn. 34:14, 19–21) Kako pa je s tabo? Ali imaš cilj, da bi Sveto pismo bral redno? Mogoče ti to že uspeva, ampak ali ob branju tudi uživaš? Ali zbiraš vrstice, ki lahko pomagajo tebi osebno? Ko je bil Josija star okoli 39 let, je naredil napako, zaradi katere je izgubil življenje. To se je zgodilo, ker ni iskal Jehovovega vodstva, ampak se je zanašal nase. (2. krn. 35:20–25) Iz tega se naučimo nekaj pomembnega. Ne glede na to, koliko smo stari ali kako dolgo že preučujemo Sveto pismo, moramo vedno iskati Jehovovo vodstvo. To med drugim pomeni, da ga redno prosimo, naj nas vodi, da preučujemo njegovo Besedo in prisluhnemo nasvetom zrelih kristjanov. Tako se bomo lahko ognili večjim napakam in bomo bolj srečni. (Jak. 1:25) (w23.09 str. 12, odst. 15, 16)

Sveto pismo omenja veliko izjemnih žensk, ki so imele zelo rade Jehova in so mu služile. Bile so »v vsem zmerne in zveste«. (1. Tim. 3:11) Tudi v svoji občini lahko najdeš zrele kristjanke, ki jih lahko posnemaš. Pomisli na sestre, ki jih poznaš. Katere od njih bi ti lahko bile dober zgled? Bodi pozorna na njihove lepe lastnosti in razmisli, kako jih lahko v tem posnemaš. Ena od lastnosti, značilnih za zrele kristjanke, je ponižnost. Ženska, ki je ponižna, je v dobrem odnosu z Jehovom in drugimi. Na primer, ženska, ki ima rada Jehova, ponižno upošteva načelo, ki je zapisano v 1. Korinčanom 11:3. S tem načelom je Jehova pojasnil, komu je zaupal vodenje občine in komu vodenje družine. (w23.12 str. 18, odst. 3–str. 19, odst. 5)

Jehova od moža pričakuje, da ljubi svojo ženo, da skrbi za njene materialne potrebe, da ji je dober prijatelj in jo čustveno podpira ter da skrbi, da bo njena duhovnost še močnejša. Razsodnost, spoštovanje do žensk in zanesljivost ti bodo pomagali, da boš boljši mož. Po poroki boš morda dobil otroke. O tem, kaj pomeni biti dober oče, se lahko veliko naučiš od Jehova. (Efež. 6:4) Jehova je svojemu sinu Jezusu direktno povedal, da ga ima rad in da mu je v veselje. (Mat. 3:17) Če boš postal oče, poskrbi, da boš svojim otrokom redno dal vedeti, da jih imaš rad. Prisrčno jih pohvali, ko naredijo kaj dobrega. Očetje, ki posnemajo Jehova, svojim otrokom pomagajo, da odrastejo v zrele kristjane in kristjanke. Za to vlogo se lahko pripraviš že danes, in sicer tako, da ljubeče skrbiš za družinske člane in za brate in sestre v občini. Poleg tega je dobro, da se naučiš drugim povedati, da jih imaš rad in da jih ceniš. (Jan. 15:9) (w23.12 str. 28, odst. 17–str. 29, odst. 18)

Kljub temu, da zvesto služimo Jehovu, lahko tako kot vsi drugi ljudje zbolimo ali pa nas doletijo kakšne druge težave. Poleg tega nam mogoče nasprotujejo ali pa nas preganjajo tisti, ki sovražijo Božje ljudstvo. Jehova nas pred takšnimi težavami ne obvaruje, obljublja pa, da nam bo pomagal. (Iza. 41:10) Z njim ob strani lahko celo v najtežjih trenutkih ohranimo veselje, sprejemamo dobre odločitve in mu ostanemo zvesti. Obljublja, da nam bo dal »Božji mir«. (Fil. 4:6, 7) Ta mir se nanaša na mirnost in spokojnost, ki prevzameta naše srce in um, ker smo z Jehovom tesni prijatelji. »Presega vse, kar lahko človek razume.« Ta občutek miru je nekaj najlepšega. Ali si se že kdaj po goreči molitvi k Jehovu počutil presenetljivo mirnega? To je bil »Božji mir«. (w24.01 str. 20, odst. 2, str. 21, odst. 4)

Ker imamo zelo radi Jehova, želimo hvaliti njegovo ime iz vsega srca. Kralj David je razumel, da hvaliti Jehovovo ime pomeni hvaliti samega Jehova. Jehovovo ime je tesno povezano z njegovim slovesom. Spomni nas na vse njegove lepe lastnosti in čudovita dela. David je imel Jehovovo ime za sveto, zato ga je želel hvaliti iz vsega srca. Tudi levitom je bilo zelo pomembno hvaliti Jehovovo ime. Ponižno so priznali, da ni besed, s katerimi bi lahko popolnoma izrazili hvalo, ki si jo njegovo sveto ime zasluži. (Neh. 9:5) Takšne ponižne in iskrene hvale so nedvomno zelo razveseljevale Jehovovo srce. (w24.02 str. 9, odst. 6)

Jehova te ne bo imel za zgubo, če ne boš dosegel cilja, ki je zate prevelik zalogaj. (2. Kor. 8:12) Iz vsakega neuspeha se skušaj nekaj naučiti. V Svetem pismu piše: »Bog [...] ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo.« (Heb. 6:10) Zato tudi ti ne pozabi svojega dela. Razmišljaj o tem, kar si že dosegel – prijateljstvo z Jehovom, to, da drugim govoriš o njem, ali to, da si se krstil. Če si dosegel svoje duhovne cilje v preteklosti, lahko dosežeš tudi trenutni cilj. Z Jehovovo pomočjo ti lahko uspe. Ko si na poti do svojega duhovnega cilja, ne pozabi videti, kako ti Jehova pomaga in te blagoslavlja, ter se tega veseliti. (2. Kor. 4:7) Če na poti ne boš obupal, boš prejel še večje blagoslove. (Gal. 6:9) (w23.05 str. 31, odst. 16–18)

Jehova svojim dragim služabnikom rad pove, da jim je naklonjen in je zadovoljen z njimi. V Svetem pismu sta zapisana dva primera, ko je Jezusu rekel, da je njegov ljubljeni Sin in da mu je v veselje. (Mat. 3:17; 17:5) Ali si želiš, da bi tudi tebi Jehova rekel, da si mu v veselje? Ker Jehova danes ne govori iz nebes, ga ne moreš dobesedno slišati. Lahko pa slišiš, kar ti govori po svoji Besedi. Ko v evangelijih bereš Jezusove prisrčne besede, lahko tako rekoč slišiš Jehova reči, da te ima rad. Jezus je svojim nepopolnim, ampak zvestim učencem večkrat rekel, da jim je naklonjen. Ker Jezus čuti in razmišlja enako kot Jehova, si lahko, ko bereš takšne odlomke, predstavljaš, da je Jehova te besede namenil tebi. (Jan. 15:9, 15) Če kdaj doživljaš težke čase, to ne pomeni, da te Bog več ne mara. Imaš odlično priložnost, da dokažeš, kako zelo imaš rad Jehova in koliko mu zaupaš. (Jak. 1:12) (w24.03 str. 28, odst. 10, 11)