November

Če si starš, pomagaj svojim otrokom pripraviti komentarje, ki bodo primerni njihovi starosti. Včasih se med preučevanjem obravnavajo resne teme, kot so težave v zakonu ali kaj v zvezi z moralo. Vendar bo verjetno tudi kakšen odstavek ali dva, ko lahko komentira otrok. Poleg tega pomagaj svojemu otroku razumeti, zakaj ne bo mogel odgovoriti ravno vsakič, ko dvigne roko. Če mu boš to pojasnil, ne bo razočaran, ko bo voditelj poklical koga drugega. (1. Tim. 6:18) Vsi si lahko pripravimo izgrajujoče komentarje, s katerimi slavimo Jehova in spodbudimo brate in sestre. (Preg. 25:11) Čeprav ni nič narobe, da kdaj na kratko povemo kakšno osebno izkušnjo, naj o sebi ne bi govorili preveč. (Preg. 27:2; 2. Kor. 10:18.) Raje se osredotočimo na Jehova, njegovo Besedo in njegovo ljudstvo kot celoto. (Raz. 4:11) (w23.04 str. 24, odst. 17–str. 25, odst. 18)

Ljubezen je pomembna za to, da ostanemo duhovno budni in razsodni. (Mat. 22:37–39) Ljubezen do Boga nam pomaga, da vztrajno oznanjujemo kljub težavam, ki se zaradi tega lahko pojavijo. (2. Tim. 1:7, 8) Ker imamo radi tudi tiste, ki ne služijo Jehovu, še naprej oznanjujemo. Oznanjujemo celo po telefonu in pismih. Še vedno imamo upanje, da se bo nekega dne kdo spremenil in začel delati to, kar je prav. (Ezek. 18:27, 28) Ljubezen do bližnjega zajema tudi sovernike. Takšno ljubezen pokažemo tako, da upoštevamo nasvet: »Med seboj se spodbujajte in krepite.« (1. Tes. 5:11) Tako kot vojaki v boju stojijo drug drugemu ob strani, se tudi mi med seboj spodbujamo. Nikoli ne bi hoteli namerno prizadeti sovernika ali mu vrniti milo za drago. (1. Tes. 5:13, 15) Ljubezen pokažemo tudi tako, da spoštujemo brate, ki nas v občini vodijo. (1. Tes. 5:12) (w23.06 str. 10, odst. 6, str. 11, odst. 10, 11)

En način, kako si lahko krepimo vero, je ta, da razmišljamo o odkupnini. Odkupnina nam zagotavlja, da se bodo Božje obljube uresničile. Če dobro razmislimo, zakaj je bila odkupnina priskrbljena in koliko je Jehova žrtvoval, smo še bolj prepričani, da se bo izpolnila Božja obljuba, da bomo večno živeli v boljšem svetu. Zakaj lahko to rečemo? Koliko je Jehova žrtvoval za to, da je priskrbel odkupnino? Svojega ljubljenega prvorojenega Sina in najtesnejšega prijatelja je poslal iz nebes na zemljo, da se je rodil kot popoln človek. Na zemlji je Jezus prestal veliko stisk. Na koncu je trpel in umrl mučne smrti. Jehova je plačal res visoko ceno! Naš ljubeči Bog ne bi nikoli dovolil, da bi njegov Sin trpel in umrl samo zato, da bi imeli boljše, vendar kratko življenje. (Jan. 3:16; 1. Pet. 1:18, 19) Ker je Jehova plačal tako visoko ceno, bo zagotovo poskrbel, da bomo lahko v novem svetu živeli večno. (w23.04 str. 27, odst. 8, 9)

Ali si Jehova želi obuditi mrtve? Prav gotovo. Navdihnil je številne pisce Svetega pisma, da so zapisali njegovo obljubo o prihodnjem vstajenju. (Iza. 26:19; Raz. 20:11–13) In ko Jehova nekaj obljubi, to vedno izpolni. (Joz. 23:14) Pravzaprav komaj čaka, da mrtvim povrne življenje. Razmisli o tem, kar je rekel Job. Prepričan je bil, da bo po njegovi smrti Jehova hrepenel po tem, da ga bo spet videl živega. (Job 14:14, 15) Jehova enako čuti do vseh svojih častilcev, ki so umrli. Komaj čaka, da jih bo obudil – zdrave in vesele. Kaj pa bo z milijardami tistih, ki so umrli, ne da bi imeli priložnost spoznati resnico o Jehovu? Naš ljubeči Bog si želi obuditi tudi njih. (Apd. 24:15) Hoče jim dati priložnost, da postanejo njegovi prijatelji in živijo večno na zemlji. (Jan. 3:16) (w23.04 str. 9, odst. 5, 6)

Kako lahko okrepiš svoje upanje? Če imaš na primer upanje na večno življenje na zemlji, v Svetem pismu prebiraj opise raja in o tem premišljuj. (Iza. 25:8; 32:16–18) Razmišljaj o tem, kakšno bo življenje v novem svetu. Predstavljaj si sebe v njem. Če upanje na novi svet ohranjaš jasno v mislih, bo to, kar prestajaš, »kratkotrajno in lahko«. (2. Kor. 4:17) Jehova te bo po upanju, ki ti ga daje, naredil močnega. Že zdaj je priskrbel vse, kar potrebuješ, da od njega dobiš moč. Zato se takrat, ko potrebuješ pomoč, da opraviš neko nalogo, vztrajaš v preizkušnji ali ohranjaš veselje, obrni k njemu v iskreni molitvi in išči njegovo vodstvo tako, da osebno preučuješ. Sprejmi pomoč svojih krščanskih bratov in sester. Svoje upanje ohranjaj jasno v mislih. Potem si lahko prepričan, da te bo Bog okrepil »s svojo veličastno močjo« in ti je dal toliko, kolikor je potrebuješ, da boš vse zdržal »s potrpežljivostjo in veseljem«. (Kol. 1:11) (w23.10 str. 17, odst. 19, 20)

Imamo številne razloge, da se Jehovu zahvaljujemo v molitvah. Zahvaljujemo se mu lahko za vse dobro, kar imamo, saj vsak dober dar prihaja od njega. (Jak. 1:17) Lahko mu izrazimo hvaležnost za lepote narave in čudesa stvarstva. Hvaležni pa smo mu lahko tudi za življenje, družino, prijatelje in upanje, ki nam ga daje. Še en razlog za hvaležnost je to, da smemo z njim stkati dragoceno prijateljstvo. Ker živimo v nehvaležnem svetu, se moramo morda posebej potruditi, da bi razmislili o razlogih, zakaj smo mi osebno hvaležni Jehovu. Ljudje so pogosto bolj osredotočeni na lastne želje kot pa na to, da bi pokazali hvaležnost za vse, kar imajo. Če bi jih posnemali, bi lahko naše molitve postale seznam prošenj. Da bi to preprečili, si moramo prizadevati, da bi še naprej bili hvaležni za vse, kar Jehova dela za nas, in mu to tudi povedali. (Luk. 6:45) (w23.05 str. 4, odst. 8, 9)

Jehova je naš ljubeči oče in ga boli, ko vidi, da trpimo. (Iza. 63:9) Res je, da nas ne obvaruje vseh težav, ki so lahko kot reke ali plameni, obljublja pa nam, da nam bo pomagal iti skozi njih. (Iza. 43:2) In nikoli ne bo dovolil, da bi težave na nas pustile trajne posledice. Jehova nam daje tudi svojega svetega duha, ki nam daje moč, da zdržimo. (Luk. 11:13; Fil. 4:13) Zato smo lahko prepričani, da nam bo dal točno to, kar potrebujemo, da bi zdržali in mu ostali zvesti. Jehova pričakuje, da mu zaupamo. (Heb. 11:6) Včasih se nam naše težave zdijo velike kot gore. Mogoče začnemo celo dvomiti, ali nam bo Jehova pomagal. Ampak Sveto pismo nam zagotavlja: »Z Božjo pomočjo lahko preplezam obzidje.« (Ps. 18:29) Zato ne dovolimo, da takšni dvomi rastejo v nas. Raje polni vere molimo in zaupajmo Jehovu, da bo odgovoril na naše molitve. (Jak. 1:6, 7) (w23.11 str. 22, odst. 8, 9)

Kako lep opis prave ljubezni! V teh besedah lahko zakonci najdejo pomirjujočo resnico: Vajina ljubezen je lahko neuničljiva. To, ali bo med zakoncema neuničljiva ljubezen, dokler bosta živa, je odvisno od njiju. Naj ponazorimo: Ogenj lahko gori neprestano – ampak samo, če nanj nalagamo. Drugače bo počasi ugasnil. Podobno je z ljubeznijo med možem in ženo. Lahko ves čas ostane močna – ampak samo, če krepita svoj odnos. Toda včasih se lahko ta ljubezen ohladi, še posebej če sta obremenjena s finančnimi problemi, težavami z zdravjem ali vzgojo otrok. Da bi »Jahov plamen« torej močno gorel, se morata tako mož kot žena truditi, da imata tesno prijateljstvo z Jehovom. (w23.05 str. 20, odst. 1–str. 21, odst. 3)

Kaj moraš delati, da bi postal pogumen? Starši te morda spodbujajo, da bodi pogumen, ampak pogum ni družinska dediščina, zato ga ne morejo prenesti nate. Razvijanje poguma je podobno učenju kakšne spretnosti. En način, kako se lahko izpopolniš, je ta, da pozorno gledaš, kaj dela učitelj, in ga posnemaš. Podobno se lahko naučiš biti pogumen. Pozorno glej, kako drugi ravnajo pogumno, in jih posnemaj. Tako kot Daniel moraš dobro poznati Božjo Besedo in z Jehovom stkati tesno prijateljstvo, tako da se z njim odkrito in pogosto pogovarjaš. Nujno je, da zaupaš Jehovu in si popolnoma prepričan, da te podpira. Tako boš takrat, ko bo tvoja vera preizkušena, pogumen. Pogumni ljudje si pogosto pridobijo spoštovanje drugih. Poleg tega lahko iskrenim posameznikom vzbudijo zanimanje za resnico. Glede na vse to imaš dobre razloge, da postaneš pogumen. (w23.08 str. 2, odst. 2, str. 4, odst. 8, 9)

Grška beseda, prevedena s »preverjajte«, se je uporabljala v povezavi s preverjanjem plemenitih kovin. Zato moramo preverjati to, kar slišimo ali beremo, da bi ugotovili, ali je resnično. To je zelo pomembno za nas, medtem ko se bliža velika stiska. Nismo takšni, da bi kar naivno verjeli vsemu, kar drugi govorijo. To, kar preberemo ali slišimo, raje primerjamo s tem, kar pravita Sveto pismo in Jehovova organizacija. Tako nas ne bo zavedla nobena demonska propaganda. (Preg. 14:15; 1. Tim. 4:1) Božji služabniki bodo kot skupina preživeli veliko stisko. Vendar kot posamezniki ne vemo, kaj bo z nami jutri. (Jak. 4:14) Ampak ne glede na to, ali bomo preživeli veliko stisko ali prej umrli, bomo nagrajeni z večnim življenjem, če bomo ostali zvesti. Vsi imejmo oči uprte v naše čudovito upanje in bodimo ves čas pripravljeni na Jehovov dan! (w23.06 str. 13, odst. 15, 16)

Ne vemo, kako se bodo določene svetopisemske prerokbe izpolnile. (Dan. 12:8, 9) Ampak to, da ne vemo, kako se bo neka prerokba izpolnila, še ne pomeni, da se ne bo. Lahko smo povsem prepričani, da nam bo Jehova ob ravno pravem času razkril vse, kar moramo vedeti, tako kot je to delal v preteklosti. Najprej se bo po svetu zaslišal razglas »Mir in varnost«. (1. Tes. 5:3) Nato bodo svetovne politične sile napadle krivo religijo in jo uničile. (Raz. 17:16, 17) Zatem bodo napadle tudi Božje ljudstvo. (Ezek. 38:18, 19) Ti dogodki bodo vodili v končno vojno harmagedon. (Raz. 16:14, 16) Lahko smo prepričani, da bo do teh dogodkov kmalu prišlo. Do takrat pa bodimo še naprej hvaležni našemu ljubečemu nebeškemu Očetu tako, da raziskujemo svetopisemske prerokbe in pri tem pomagamo še drugim. (w23.08 str. 13, odst. 19, 20)

Ko je apostol Pavel govoril o veri, upanju in ljubezni, je na koncu rekel: »Največja od njih pa je ljubezen.« (1. Kor. 13:13) Zakaj je lahko to trdil? V prihodnosti ne bomo več potrebovali vere v Božje obljube glede novega sveta niti upanja, da se bodo te obljube izpolnile, saj bodo takrat že vse uresničene. Vedno pa bomo potrebovali ljubezen do Jehova in do ljudi. Pravzaprav bo naša ljubezen rasla vso večnost. Poleg tega je ljubezen razpoznavni znak pravih kristjanov. Jezus je svojim apostolom rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Poleg tega nam ljubezen pomaga, da smo enotni. Pavel je za to lastnost rekel, da je »popolna vez, ki združuje«. (Kol. 3:14) Apostol Janez je sovernikom napisal, da »mora tisti, ki ljubi Boga, imeti rad tudi svojega brata«. (1. Jan. 4:21) Kadar drugim kažemo ljubezen, s tem torej dokazujemo, da imamo radi Boga. (w23.11 str. 8, odst. 1, 3)

Sveto pismo naše krščansko življenje primerja s tekmo. Tekači, ki bodo uspešno prečkali ciljno črto, bodo nagrajeni z večnim življenjem. (2. Tim. 4:7, 8) Po svojih najboljših močeh moramo še naprej teči, saj je ciljna črta bližje kot kdaj prej. Apostol Pavel je omenil, kaj nam lahko pomaga, da tudi mi zmagamo v tej tekmi. Naročil nam je, naj se »znebimo vsakega bremena« in vztrajno tečemo »v tekmi, v kateri sodelujemo«. Ali je Pavel mislil reči, da kristjan sploh ne sme nositi bremen? Ne, ni želel tega reči. Hotel je reči, da se moramo znebiti vsakega nepotrebnega bremena. Zaradi takšnih bremen bi se lahko upočasnili in utrudili. Da se to ne bi zgodilo, moramo hitro ugotoviti, ali nosimo kakšno nepotrebno breme, in se ga znebiti. Hkrati pa se ne bi smeli znebiti bremen, ki bi jih morali nositi, saj bi zaradi tega lahko bili diskvalificirani iz tekme. (2. Tim. 2:5) (w23.08 str. 26, odst. 1, 2)

Razumnost nam pomaga, da spoštujemo poglede drugih. Poglejmo nekaj primerov. Nekatere naše sestre se rade ličijo, druge pa ne. Nekateri kristjani so se odločili, da bodo v zmernih količinah pili alkohol, drugi pa so se odločili, da ga sploh ne bodo pili. Vsi kristjani si želijo, da bi bili zdravi, ampak se na tem področju različno odločajo. Če mislimo, da je naš pogled edini pravilen, in če druge poskušamo prepričati, da delajo enako kot mi, smo jim lahko v spotiko in povzročamo razdore. (1. Kor. 8:9; 10:23, 24) Jehova nam na primer glede oblačenja ni dal strogih pravil, dal pa nam je načela, po katerih naj bi se ravnali. Oblačiti bi se morali na način, ki slavi Boga, in pri tem kazati zdravo presojo, »skromnost in razumnost«. (1. Tim. 2:9, 10) Zato s svojim oblačenjem ne želimo usmerjati pozornosti nase. Svetopisemska načela lahko pomagajo tudi starešinam, da ne postavljajo svojih pravil glede tega, kako se morajo bratje in sestre oblačiti in kakšno frizuro morajo imeti. (w23.07 str. 23, odst. 13–str. 24, odst. 14)

Jehova nam pomaga razumeti, kaj moramo delati, da bi imeli pred sabo lepo prihodnost. Tisti, ki sprejmejo vabilo glasne in »neumne ženske«, se osredotočajo na »sladke« užitke nemorale. Končali bodo v »globinah groba«. (Preg. 9:13, 17, 18) Kako zelo drugače je s tistimi, ki se odzovejo na vabilo »prave modrosti«! (Preg. 9:1) Kot gostje v hiši »prave modrosti« se učimo ljubiti to, kar ljubi Jehova, in sovražiti to, kar sovraži on. (Ps. 97:10) Z veseljem tudi vabimo druge, da spoznavajo »pravo modrost« in imajo od nje koristi. Je tako, kot da bi »se z vrhov nad mestom slišal klic: ‚Kdor je neizkušen, naj pride k meni!‘« Koristi, ki jih imamo mi in tisti, ki se odzovejo, pa niso samo trenutne, ampak trajne. Živeli bomo lahko večno in hodili »naravnost po poti razumnosti«. (Preg. 9:3, 4, 6) (w23.06 str. 24, odst. 17, 18)

Kako se počutiš, ko te sodelavec ali sošolec vpraša kaj v zvezi s tvojo vero? Ali si živčen? Večina nas je. Takšno vprašanje nam razkrije, kaj človek razmišlja ali verjame, in nam da priložnost, da z njim govorimo o dobri novici. Včasih pa nam kdo postavi vprašanje, ker se ne strinja z nami ali pa išče prepir. To nas ne bi smelo presenetiti. Konec koncev mnogi nimajo točnih informacij o našem verovanju. (Apd. 28:22) Poleg tega živimo v »zadnjih dneh«, ko je veliko ljudi »trmastih« in celo »divjih«. (2. Tim. 3:1, 3) Mogoče se sprašuješ, kako sem lahko prijazen in takten, ko nekdo nasprotuje mojemu verovanju. Kaj ti bo pomagalo? Z eno besedo – blagost. Blag človek ni vzkipljiv, ampak se zna obvladati, ko je izzvan ali ko ne ve, kako odgovoriti. (w23.09 str. 14, odst. 1, 2)

Nasveti, ki jih dobimo, nas ščitijo na primer pred materializmom in pred drugimi stvarmi, ki bi lahko ogrozile naš odnos z Jehovom. Če jih upoštevamo, je to za nas samo dobro. (Iza. 48:17, 18; 1. Tim. 6:9, 10) Prepričani smo lahko, da bo Jehova uporabljal človeške predstavnike tudi, ko nas bo usmerjal na poti skozi veliko stisko in naprej v novi svet. Ali boš ubogal te smernice? To je precej odvisno od tega, kako danes gledaš na njih. Pomembno je, da jih vedno in dosledno upoštevaš, tudi tiste, ki jih dobimo od bratov, ki so postavljeni, da skrbijo za nas. (Iza. 32:1, 2; Heb. 13:17) Res imamo vse razloge, da zaupamo Jehovu, ki nas mimo nevarnosti vodi v novi svet. (w24.02 str. 25, odst. 17, 18)

Apostol Pavel je užival v služenju Jehovu, vendar mu ni bilo vedno enostavno. Pogosto je moral prepotovati dolge razdalje in v tistih časih so bila potovanja polna težav. Včasih je bil »v nevarnostih na rekah« in »v nevarnostih pred roparji«. Poleg tega je večkrat doživel, da so ga nasprotniki celo pretepli. (2. Kor. 11:23–27) Povrhu vsega njegovi bratje in sestre niso bili vedno hvaležni za njegovo iskreno pomoč. (2. Kor. 10:10; Fil. 4:15) Kaj mu je pomagalo, da ni kar nehal služiti Jehovu? To, kar se je naučil o Jehovovi osebnosti iz Svetih spisov in lastnih izkušenj, ga je prepričalo, da ga ima Jehova rad. (Rim. 8:38, 39; Efež. 2:4, 5) Zaradi tega je v njem zrasla močna ljubezen do Jehova. To ljubezen je pokazal s tem, da je pomagal sovernikom, in to ne glede na vse. (Heb. 6:10) (w23.07 str. 9, odst. 5, 6)

Veliko ljudi priznava, da potrebujemo vlade in da bi morali ubogati vsaj nekatere zakone, ki jih postavijo te »višje oblasti«. Ampak ti isti ljudje mislijo, da jim ni treba ubogati zakonov, za katere se zdi, da so krivični ali da od njih pričakujejo preveč. Sveto pismo priznava, da človeške vlade povzročajo trpljenje, da so pod Satanovo oblastjo in da bodo kmalu uničene. (Ps. 110:5, 6; Prid. 8:9; Luk. 4:5, 6) Pove nam tudi, da se »vsak, ki nasprotuje oblasti, postavlja po robu Božji ureditvi«. Ker te vlade skrbijo za ohranjanje reda, jim Jehova zaenkrat še dovoljuje, da obstajajo. Od nas pa pričakuje, da jih ubogamo. Zato moramo vsakemu dati, »kar mu pripada«, kar vključuje plačevanje davkov, izkazovanje spoštovanja in uboganje zakonov. (Rim. 13:1–7) Mogoče gledamo na neki zakon kot na nepraktičen ali krivičen oziroma se nam zdi, da nas bo drago stal, če ga ubogamo. Ampak ubogamo Jehova in on nam naroča, naj ubogamo višje oblasti, vse dokler od nas ne pričakujejo, da kršimo njegove zapovedi. (Apd. 5:29) (w23.10 str. 8, odst. 9, 10)

Ko se je Samson rodil, so Izraelcem vladali Filistejci in jih zatirali. (Sodn. 13:1) Njihovo kruto ravnanje je Izraelcem prineslo veliko trpljenja. Jehova je izbral Samsona, da »bo začel reševati Izraelce iz rok Filistejcev«. (Sodn. 13:5) Da bi Samson lahko bil kos tej zahtevni nalogi, se je moral zanašati na Jehova. Nekoč so filistejski vojaki prišli v Lehi, ki se je verjetno nahajal na Judovem ozemlju, da bi prijeli Samsona. Judovci so se ustrašili, zato so se odločili, da ga izročijo sovražnikovim vojakom. Samsona so rojaki trdno zvezali z dvema novima vrvema in ga odpeljali k Filistejcem. (Sodn. 15:9–13) »Jehovov duh mu je dal moč«, da se je rešil vrvi. Samson je zatem »našel svežo oslovsko čeljust«, jo pograbil in z njo pobil 1000 Filistejcev! (Sod. 15:14–16) (w23.09 str. 2, odst. 3–str. 3, odst. 4)

Jehova je v Svetem pismu postopoma razkrival svoj »večni namen«. Za dosego svojega namena lahko izbere katero koli pot. Vsaka pot bo uspešna, saj »je poskrbel, da vse podpira njegov namen«. (Preg. 16:4) Rezultati tega, kar Jehova dela, bodo večni. Kaj pa je Jehovov namen in katere prilagoditve je naredil, da bi ga izpolnil? Bog je prvima človekoma rekel, kaj je njegov namen z njima. Rekel jima je: »Imejta otroke in se namnožita. Napolnita zemljo in postanita njena gospodarja. Gospodarita [...] vsem živalim, ki se gibajo po zemlji.« (1. Mojz. 1:28) Ko sta se Adam in Eva uprla, sta postala grešna in tako prenesla greh na vse svoje potomce. Ampak to ni ogrozilo Jehovovega namena. Za izpolnitev svojega namena je enostavno našel drugo pot. Takoj se je odločil, da v nebesih ustanovi Kraljestvo, po katerem bo izpolnil svoj prvotni namen za človeštvo in zemljo. (Mat. 25:34) (w23.10 str. 20, odst. 6, 7)

Jehova nam lahko pomaga, da ne obupamo. Včasih nam ni enostavno vztrajati, še posebej če se s kakšno svojo šibkostjo že dolgo borimo. Mogoče se nam zdi, da so naše šibkosti še hujše od šibkosti apostola Petra. Ampak Jehova nam lahko da moč, da ne obupamo. (Ps. 94:18, 19) Na primer, neki brat je, preden je spoznal resnico, več let živel kot homoseksualec. Ko je začel živeti v skladu s Svetim pismom, je popolnoma spremenil svoje življenje. Ampak kljub temu se je včasih še vedno moral boriti z napačnimi željami. Kaj mu je pomagalo, da je vztrajal? Rekel je: »Jehova nam daje moč.« Dodal je še: »Ugotovil sem, da je s pomočjo Jehovovega duha [...] mogoče živeti v skladu z resnico. [...] Jehova me lahko uporablja in mi kljub mojim pomanjkljivostim še naprej daje moč.« (w23.09 str. 23, odst. 12)

Dragi mladi bratje, to, da boste postali zreli krščanski moški, se ne bo zgodilo kar samo od sebe. Izbrati si morate dobre zglede, razviti razsodnost, naučiti se biti zanesljivi, si pridobiti življenjske veščine in se pripraviti na vloge, ki jih boste morda imeli v prihodnosti. Ko razmišljate o vsem, na čemer še morate delati, se vam to mogoče zdi enostavno preveč. Ampak lahko vam uspe! Ne pozabite, da vam Jehova želi pomagati. (Iza. 41:10, 13) Seveda vam bodo pomagali tudi vaši bratje in sestre v občini. Ko boste postali takšni moški, kot želi Jehova, bo vaše življenje bogato in polno zadovoljstva. Mladi bratje, zelo vas imamo radi! Naj vas Jehova bogato blagoslavlja, medtem ko si prizadevate postati zreli kristjani. (w23.12 str. 29, odst. 19, 20)

Predstavljaj si, da si s skupino bratov in sester na nekem druženju. Imate se zelo lepo in narediš skupinsko fotografijo. Za vsak slučaj narediš še dve fotografiji in zdaj jih imaš tri. Kasneje na eni opaziš, da se neki brat mršči. To fotografijo izbrišeš, saj imaš še dve drugi, na katerih se vsi, tudi ta brat, smejite. Ponavadi imamo lepe spomine na čas, ki ga preživimo z brati in sestrami. Mogoče pa ob neki priložnosti brat ali sestra reče ali naredi kaj neprijaznega. Kaj naj bi naredili s spominom na to? Zakaj ga ne bi skušali izbrisati, tako kot smo izbrisali eno od tistih fotografij? (Efež. 4:32) To lahko brez problema naredimo, saj imamo veliko drugih lepih spominov na čas, ki smo ga preživeli z njim. To so spomini, ki jih želimo obdržati in jih obujati. (w23.11 str. 12, odst. 16, 17)

Iz tukaj uporabljenih grških besed razumemo, da se kristjanka oblači spodobno in da pri izbiri oblačila upošteva občutke in mnenja drugih. Zelo smo ponosni na vas, drage sestre, ki upoštevate ta nasvet! Zrele kristjanke so znane tudi po tem, da so preudarne. Kaj je preudarnost? To je sposobnost dobre presoje. Preudaren posameznik ve, kaj je prav in kaj narobe, in se potem odloči za to, kar je prav. Razmislimo o Abigajili. Njen mož je sprejel slabo odločitev, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za vse, ki so živeli v njegovi hiši. Abigajila je hitro ukrepala. Njena dobra presoja je rešila življenja. (1. Sam. 25:14–23, 32–35) Preudarnost lahko tudi tebi pomaga, da veš, kdaj govoriti in kdaj biti tiho. Pomaga ti tudi, da drugih ne sprašuješ stvari, ki se te ne tičejo ali ki bi jih spravile v zadrego. (1. Tes. 4:11) (w23.12 str. 20, odst. 8, 9)

Apostol Pavel je te besede napisal bratom in sestram v Rimu, ki so spoznali Jehova in Jezusa, si zgradili vero in postali kristjani. Bog jih je zaradi njihove vere razglasil za pravične in jih mazilil s svetim duhom. (Rim. 5:1) Veselili so se lahko čudovite nagrade in prepričani so lahko bili, da jo bodo dobili. Pavel je kasneje maziljenim kristjanom v Efezu pisal o upanju, ki jim ga je dal Bog. Upali so, da bodo prejeli »dediščino za svete«. (Efež. 1:18) Kristjanom v Kolosah je nakazal, kje bodo dobili svojo nagrado. Ko je govoril o njihovem upanju, je rekel: »Dobili boste to, kar je za vas pripravljeno v nebesih.« (Kol. 1:4, 5) Maziljeni kristjani torej upajo, da bodo obujeni v večno življenje v nebesih, kjer bodo vladali skupaj s Kristusom. (1. Tes. 4:13–17; Raz. 20:6) (w23.12 str. 9, odst. 4, 5)

Grška beseda, prevedena s »stražiti«, je bila vojaški izraz in se je ponavadi nanašala na vojake, ki so stražili mesto in ga varovali pred napadom. V tako varovanem mestu so ljudje mirno spali, saj so vedeli, da vojaki stražijo vhode v mesto. Podobno se počutimo, ko Božji mir straži naše srce in um. Mirni smo, ker vemo, da nam ne bo nič hudega. (Ps. 4:8) Spomnimo se Ane, ki je omenjena v Svetem pismu. Čeprav se njena situacija ni takoj obrnila na boljše, je vseeno čutila mir. (1. Sam. 1:16–18) Enako je lahko z nami. Ko smo mirni, nam je običajno lažje jasno razmišljati in se modro odločati. Kaj lahko naredimo? Ko smo vznemirjeni, pokličimo stražarja, če se tako izrazimo. To naredimo tako, da molimo, dokler ne začutimo Božjega miru. (Luk. 11:9; 1. Tes. 5:17) Če ravnokar doživljamo nekaj težkega, vztrajajmo v molitvi, pa bomo občutili, da Jehovov mir straži naše srce in um. (Rim. 12:12) (w24.01 str. 21, odst. 5, 6)

Poleg lažnih obtožb je Jezus zato, da bi posvetil Očetovo ime, prestal tudi kruto mučenje in žaljenje. Vedel je, da je bil v vsem poslušen Jehovu. (Heb. 12:2) Prav tako je vedel, da se je Satan direktno znesel nanj. (Luk. 22:2–4; 23:33, 34) Hudič je upal, da ga bo zlomil, ampak mu to ni uspelo. Njegov poskus je spodletel na celi črti! Jezus je enkrat za vselej dokazal, da je Satan hudoben lažnivec in da ima Jehova služabnike, ki mu zvesto služijo kljub hudim preizkušnjam! Kaj pa ti? Ali bi rad razveseljeval svojega kralja Jezusa? Potem hvali Jehovovo ime in drugim pomagaj, da spoznajo njegove čudovite lastnosti. Ko to delaš, posnemaš Jezusa. (1. Pet. 2:21) Tako kot on razveseljuješ Jehovovo srce in dokazuješ, da je Satan podel lažnivec! (w24.02 str. 11, odst. 11–13)

V zadnjih petih letih se je več kot en milijon ljudi krstilo in postalo Jehovove priče. Ko se posvetiš Jehovu, dobi tvoje življenje poseben namen. Postaneš Jezusov sledilec, izpolnjevanje Jehovove volje pa postane najpomembnejše v tvojem življenju. Kaj to dejansko pomeni? To med drugim pomeni, da upoštevaš Jezusove besede iz Mateja 16:24: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi.« Grško besedno zvezo »odreče se samemu sebi« bi lahko prevedli tudi z »reče sebi ne«. To pomeni, da rečeš ne vsemu, kar ni v skladu z Jehovovo voljo. (2. Kor. 5:14, 15) K temu spadajo »dela, ki izvirajo iz grešnega telesa,« med drugim spolna nemorala. (Gal. 5:19–21; 1. Kor. 6:18) Mogoče se sprašuješ, ali bo zaradi tega tvoje življenje težje. Vse je odvisno od tega, kako gledaš na stvari. Če imaš rad Jehova in veš, da so njegovi zakoni za tvoje dobro, ti jih ne bo težko spoštovati. (Ps. 119:97; Iza. 48:17, 18) (w24.03 str. 2, odst. 1, str. 3, odst. 4)

Jehova tistim, ki so mu v veselje, daje svojega svetega duha. (Mat. 12:18) Vprašaš se lahko, ali v svojem življenju kažeš lastnosti, ki so sad Božjega duha. Ali si na primer z drugimi bolj potrpežljiv, odkar poznaš Jehova? Bolj ko se boš trudil razvijati te lepe lastnosti, bolj očitno ti bo, da ti je Jehova naklonjen. Jehova tistim, ki jih odobrava, na temelju odkupnine odpušča grehe. (1. Tim. 2:5, 6) Kaj pa, če verjameš v odkupnino in si krščen, ampak ti je vseeno težko sprejeti, da te ima Jehova res rad? Ne pozabi, da te občutki lahko varajo. Na njih se ne moreš vedno zanesti. Na Jehova pa se lahko. Jehova ima tiste, ki verujejo v odkupnino, za pravične in jim obljublja, da jih bo blagoslovil. (Ps. 5:12; Rim. 3:26) (w24.03 str. 30, odst. 15, str. 31, odst. 17)