V Svetem pismu piše: »Jehova se veseli svojega ljudstva.« (Ps. 149:4) To je res spodbudno dejstvo. Vseeno pa so nekateri včasih tako potrti, da se sprašujejo: Ali se Jehova veseli tudi mene osebno? Takšni občutki so mučili že zveste Božje služabnike v preteklosti. (1. Sam. 1:6–10; Job 29:2, 4; Ps. 51:11) Sveto pismo nas ne pušča v dvomih glede tega, da si nepopolni ljudje lahko pridobijo Jehovovo naklonjenost. Kako? Morajo si pridobiti vero v Jezusa Kristusa in se krstiti. (Jan. 3:16) Tako pred vsemi pokažejo, da so se pokesali svojih grehov in se posvetili Jehovu. (Apd. 2:38; 3:19) Jehova je bil zelo vesel, ko si naredil te korake in postal njegov prijatelj. Vse dokler se po najboljših močeh trudiš izpolnjevati posvetitveno zaobljubo, je zadovoljen s tabo in te ima za svojega tesnega prijatelja. (Ps. 25:14) (w24.03 str. 26, odst. 1, 2)

Jezusove učence iz prvega stoletja posnemamo tako, da še naprej oznanjujemo, tudi če oblasti od nas zahtevajo, da nehamo. Prepričani smo lahko, da nam bo Jehova pomagal oznanjevati. Zato molimo k njemu za pogum in modrost. Prosimo ga za pomoč, ko imamo težave. Mnogi med nami se spoprijemajo s fizičnimi ali čustvenimi težavami, izgubo ljubljene osebe, težkimi družinskimi razmerami, preganjanjem ali kako drugo težavo. Pandemije in vojne pa lahko prispevajo k temu, da so takšne težave še hujše. Svoje občutke povej Jehovu, tako kot bi to povedal tesnemu prijatelju. Bodi prepričan, da bo Jehova »vse uredil«. (Ps. 37:3, 5) Vztrajna molitev nam bo pomagala, da bomo potrpeli v stiski. (Rim. 12:12) Jehova ve, kaj prestajajo njegovi častilci – »njihov klic na pomoč sliši«. (Ps. 145:18, 19) (w23.05 str. 5, odst. 12–str. 6, odst. 15)

Ko se odločamo o čem pomembnem, je dobro, da ugotovimo, kako Jehova gleda na stvar, in to upoštevamo pri odločitvi. (Efež. 5:17) Kako lahko to ugotovimo? V Svetem pismu moramo poiskati načela, ki se tičejo naše situacije, in razmisliti o njih. Če jih bomo upoštevali, bomo zelo verjetno sprejeli modro odločitev. Naš sovražnik Satan nas hoče čim več zaposliti s stvarmi, ki jih ponuja ta svet, zato da ne bi imeli več časa za duhovne dejavnosti. (1. Jan. 5:19) Hitro bi se lahko zgodilo, da se kristjan začne več ukvarjati z imetjem, izobrazbo in kariero kot pa s tem, kar lahko naredi za Jehova. Če se mu to zgodi, je to znak, da se je nalezel posvetnega razmišljanja. Omenjene stvari sicer niso nujno napačne, ne smejo pa nam biti prioriteta. (w24.03 str. 24, odst. 16, 17)