Lomiga Faale-Tusi Paia I LE INITANETI
Lomiga Faale-Tusi Paia
I LE INITANETI
Faa-Samoa
ā
  • ā
  • ē
  • ī
  • ō
  • ū
  • ʻ
  • TUSI PAIA
  • LOMIGA
  • SAUNIGA
  • w94 8/15 itu. 3-4
  • O le ā le Faamoemoe mo ē Tauaso?

Leai se vitiō o maua i lenei vaega.

Faamalie atu na iai se faalētonu i le kopiina o le vitiō.

  • O le ā le Faamoemoe mo ē Tauaso?
  • Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1994
  • Tamaʻi Ulutala
  • Mataupu e Taitutusa
  • Faamaloloina o Tagata Tauaso i Aso o Iesu
  • Faapupulaina o Mata i le Tala Lelei
    Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1994
  • Ia Fesoasoani i Ē e Tauaso ia Iloa Ieova
    La Tatou Faiva o le Malo—2015
  • Ua Faamālōlōina e Iesu se Tamāloa Tauaso
    Iesu—Le Ala, le Upu Moni ma le Ola
  • Olaga o Sē e Pō le Vaai
    Ala Mai!—2015
Faitau Atili
Le Olomatamata Faasilasilaina le Malo o Ieova—1994
w94 8/15 itu. 3-4

O le ā le Faamoemoe mo ē Tauaso?

NA TUSIA e John Milton ana lava tusi lauiloa, le Paradise Lost ma le Paradise Regained e ui lava e matuā tauaso o ia. E ui sa tauaso ma logonoa, sa leʻi taofia ai Helen Keller mai lana galuega o le fesoasoani atu i a i latou sa iai faaletonu o le tino. Ioe, e toatele tagata tauaso o loo mafai ona latou gafatia tulaga faigata. Ae maeu le manaia pe ana faapea e mafai e tagata uma ona olioli i le vaai lelei o mata! E mafai ona e ioe i lenei mea, ae maise lava pe afai e iai sē pele po o se uo e tauaso po ua puaoa le vaai.

E moni, i nisi atunuu, o loo faia ai polokalama i le aʻoaʻoina o tagata ua puaoa a latou vaai i ni tomai o le olaga i aso taitasi. O se tusi mo tagata tauaso, ma taifau ua aʻoaʻoina e fai ma taiala, ua mafai ona fesoasoani i tagata tauaso e tausia ai le tele o o latou manaoga. Ae peitai, e toatele ua manatu e faapea, o le tauaso, o se lē atoatoa o le tino e sili atu ona faigata. Na faamautinoa mai e se tasi tusitala e faapea: “O le tauaso ua leiloa ai avanoa e aʻoaʻoina ai tomai aupito sili ona tāua o lo tatou lalolagi vaaia.” I le taimi lava e tasi, e toatele tagata tauaso e faalagolago tele atu i isi.

Atonu o le a e taumanatu e faapea, aisea ua taatele ai le tauaso? Ia, pe ua e faalogo i le faamaʻi o le trachoma? O le faamaʻi lea ua pogai ai le tauaso o le tusa ma le iva miliona o tagata. Ua faapea mai le New Encyclopædia Britannica e uiga i ai: “O le faamaʻi, e pipisi, ma e pepesi tele i nofoaga e feomaʻi ai tagata i ni siomaga lē mamā. O le lē lava o vai e faamamā ai, ma le anoanoai o lago e tosina atu i otaota o tagata, ua fesoasoani i le faasalalauina atu o le faamaʻi. I se isi itu, o le faamaʻi o le trachoma, o se faafitauli e faapogaia ona o le tulaga o ola ai le lautele, ae lē o tulaga faafomai; afai e mafai ona faaleleia tulaga e ola ai, ia faaitiitia le nonofo feomaʻi, ia faamamā ese uma mea e ono tosina mai ai lago, ma ia faamautinoa ua lava vai, ona vave lea ona faaitiitia o lea faamaʻi.” O loo pagatia le isi faitau miliona pe ā mai le onchocerciasis, po o le river blindness. Ae faapefea le xerophthalmia? E ui e faigata le igoa, ae o le mea moni o se faamaʻi taatele ua mafua ai le tauaso. O le maʻi suka, le diphtheria, le misela, le scarlet fever, ma faamaʻi pipisi ona o feusuaiga, e iu ai foi i le tauaso.

A o faasolo ina tatou matutua, ua agaʻi ina puaoa la tatou vaai ona o faaletonu e pei o se mualili ua tupu i le tamaʻi mata ua vaivai ai sela, ma le glaucoma (kanesa o le mata), e lē mafai foi ona faaleamanaia tū. Ua matauina e le New Encyclopædia Britannica e faapea: “O tū o loo maualuga pea i le lisi o mafuaaga ua tauaso ai tagata i le tele o atunuu o le lalolagi, ma o le mea lenei e sili ona faanoanoa ai ona e matuā faigofie ona togafitia i le faia o se taotoga.”

E ui ina ua maua ni auala fou e fomai mata, a e foliga mai, o le aveesea aʻiaʻi o le tauaso, o loo mamao lava. Ua faapea mai lea lava lomifefiloi: “O tulaga alualu i luma i puipuiga ma togafitiga i le faia o taotoga o mata e taofia ai le tauaso, e na o tagata lava o loo mafai ona maua tausiga faafomai e mafai ona aogā i ai. Seiloga lava ua faaleleia le tulaga o meaai paleni ma le tumamā i se vaega tele o tagata o le lalolagi, ona mafai lea ona taofia le faateleina o le tulaga maualuga o le tauaso e ono togafitia o loo iai nei.”

E ui ina aogā fualaau tui ma taotoga i le taua faasaga i le tauaso, ae o le faamoemoe mo se vaifofo tumau o le tauaso, ua fesootai lea ma le mea na tupu i le toetoe lava lua afe tausaga ua mavae.

Faamaloloina o Tagata Tauaso i Aso o Iesu

Seʻi vaai faalemafaufau i se taulealea faatoʻā tolu sefulu ma ona tupu ona tausaga o loo savali i se auala pefua. Ina ua faalogo ua maliu ane o ia, ona alalaga atu ai lea o tamaloloa tauaso e toalua sa i tafatafa o le auala ua faapea atu: “Ia e alofa mai ia te i maua.” E ui lava sa faatonu atu le motu o tagata sa vaavaai ane e soia le pisa, ae ua atili ai ona alalaga ma le matuā leo tetele tamaloloa tauaso ua faapea atu: “Ia e alofa mai ia te i maua.” Ona fesili atu lea o le taulealea ma le agalelei: “Se a se mea lua te mananao i ai ou te faia mo oulua?” Ua la tali mai ma le naunautai: “Ia pupula o maua mata.” Seʻi mafaufau nei la: Ua paʻi atu le taulealea i o la mata, ona fepulafi loa lea o i laua!—Mataio 20:29-34.

Maeu se olioli o nei tamaloloa na tauaso! Peitai, ua matuā taatele naua le tauaso. Ua na o se tasi lenei o mea na tupu. Aisea e tatau ai ona e uai atu i ai? Auā o Iesu le Nasareta lea na ia faamalieina le manao o nei tamaloloa ina ia pupula o laua mata. O le mea moni, e lē gata sa ‘faauuina o ia e folafola le tala lelei i ē matitiva,’ ae o Iesu foi ‘na auina atu e faapupula mata o ē tauaso.’—Luka 4:18.

Sa matuā maofa tagata ona o na faamalologa faavavega na faia e ala i le mana o le agaga paia o le Atua. Ua tatou faitau ai e faapea: “Ona taufaiofo ai lea o le motu o tagata ina ua latou iloa atu o e sa gūgū ua tautala, o e sa mumutu ua atoatoa, o e sa pipili ua savavali, o e sa tauaso foi ua vaai; ona latou vivii atu ai lea i le Atua o Isaraelu.” (Mataio 15:31) E aunoa ma se totogi po o le faalialia, po o le sailia ai o sona viiga i na faamalologa, sa faamatilatila ai e Iesu le alofa mutimutivale ma le agalelei o Ieova. Ae peitai, sa tiga alofa foi Iesu mo ē sa tauaso faaleagaga ma tagata ua lē mafesoasoania o ē ua “lailoa i latou ma tuulafoaiina, e pei o mamoe ua leai so latou leoleo.”—Mataio 9:36.

E ui lava e faafiafiaina ai e pei o lena talafaasolopito, atonu o le a e tau mānatu e faapea, Ae e faapefea aso nei? Talu ai e leai se tasi i aso nei e mafaia ona faamaloloina tagata e pei ona sa faia ai e Iesu, ae pe i ai se uiga o na faamalologa mo i tatou? Po o iai se faamoemoe mo ē tauaso? Faamolemole faitau le mataupu o loo sosoo ai.

[Faamatalaga faaopoopo i le itulau 4]

“Seiloga lava ua faaleleia le tulaga o meaai paleni ma le tumamā i se vaega tele o tagata o le lalolagi, ona mafai lea ona taofia le faateleina o le tulaga maualuga o le tauaso e ono togafitia o loo iai nei.”—The New Encyclopædia Britannica

    Lomiga Faa-Samoa (1971-2026)
    Log Out
    Log In
    • Faa-Samoa
    • Lafo Faamatalaga
    • Faapolokalame
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Aiāiga Faapitoa
    • Aiā Faaletulafono
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Lafo Faamatalaga