Tshapita 7
Lande na k’Eso Lane
1. Kitshimudi yakona yaketawo akani wa tomba na?
AYA EDJA efula, anto weko lo ndjambola dia mbeya olembetshiyelo one wele la loseno la kete. Vo watalɛ̂ka olongo woludi la tɔɔtɔ. Watâmbaka woho one watɔtɔka wonya l’asango awo w’amena ndo ɛnamelo ka wodja l’olangala awo. Anto wakanyiya watako voate: eko oyango omotshi a woke w’endana la diango diako tshe. Koko, tena efula vo watoyambola dihole di’osawo l’atei wa oyango ako.—Osambu 8:3, 4.
2. Wembola akona wayambola anto na?
2 Eko etena kemotshi ka lo loseno lawo katoyambolaka anto voate: Diele laso ele paka dia sena nshi yema tshitshe tsho, kondja kene kalangaso lo loseno ko ekomelo ele nyoi? Lende atshɔso na? Onde woho omotshi weko wa pando oma lo tshimba tshimbi nye: mbotɔ, sena ndo mvo? (Jobo 14:1, 2) Kene kahomba tokimanyiya dia sho mpoto dikambo so hwe ele okondjelo w’okadimwelo wa dimbola ne: Oma l’ekimanyielo kakona k’eso lane na?
OHILWELO KANA OTONGELO?
3. Ele wetshelo w’ohilwelo na?
3 Lo ahole efula, wetshelo wambekone vo one: diango tshe diakatombe dioameme, kana la shashimoya, kana nto oma lo dito dimotshi. Watako one loseno lakahilo, kana lakatakadimoka lo edja kamboviya wa miliyo y’enonyi oma lo diango dia totshitshe polo ndo onto ndjotomba. Lo ahole efula wa la kete, lokanyi l’ohilwelo lalakanyemako oko dikambo dia mete. Ko onde mete mbomiso oma lo nkema kakasenaka ambeta wa miliyo y’enonyi? Onde andja w’otondo one akatombe oma lo dito dimotshi?
4. Lande na kahombaso mbetawo one “Unyashungu akatungi ulungu la kete” na?
4 Bible mbutaka ate: “Ntundutundu Unyashungu akatungi ulungu la kete.” (Etatelu 1:1) Awui wa mete w’endana la diewo suyaka one olongo, la wa miliyo ya tɔɔtɔ tawo, kame ndo kete yaso nye waki l’etatelo. Wakatongama. Tɔɔtɔ la weho atɔ ekina kendakendaka aha la pando ndo omaloko woho one wokongamiwo kokaka mbewoma enonyi efula la ntondo l’ololo tshe. Tɔɔtɔ kame la weho atɔ ekina kendakendaka l’andja w’otondo lo ndjela elembe ndo tediko t’endana l’akumi. Wetsha omotshi w’akumi wakatombe oma lo kalasa k’adidi ka la Cambridge, P. Dirac akate lo jurunale Scientific American ate: “Sho kokaka mbuta one Nzambi eko ombeyi w’akumi woleki woke ndo nde akakambe akumi efula dia tonga andja w’otondo.”
5. Kakona k’enya lo demba di’onto one sho kôpilɔ lohilɔ koko takatongama na?
5 Bible suyaka ate: “Nyeye nyate Jehowa mbele Nzambi. Nde mbakatotonge, koko aha shoameme.” (Osambu 100:3, NW) Demba diaso dia lonto menyaka di’oko dieko l’oyango wa diambo, dio diako diakakumiya ofundi omotshi wa Bible dia nde tombola Nzambi ata ate: “Dimi layokotombolaka ne dia lakatongama woho wa woma ndo wa diambo. . . . Weka ami kombishema le yɛ, lam’akamatongama lo wosheshe . . . Asho aye wakenyi eholoko kami, ndo lo dibuku diaye tenyi diadio tshe diakafundama.” (Osambu 139:14-16, NW) Woho one wasongama ona l’otema a nyango eko dikambo dia diambo efula. Jurunale Newsweek mbutaka dia dikambo diako ate: “Eko dihindo mete.” Ndo ambokotsha nto ate: “Ndoko tɛkinikɛ kemotshi kakoka mbewoya etena kene katshoma diemi. Ndoko kanga diewo kânga otoyi lakoka mbeya woho one watetemala ona la keketala l’otema, woho one wasongama weka kana eshisha w’eholoko ka lonto.”
6. Lande na kele kema dui dia djele leso dia sho mbetawo otongelo lo dihole di’ohilwelo na?
6 Ohotokokanyiya dia andja w’otondo, djekoleko lo kene k’endana la demba diakiso diakatongama la diambo di’efula ndo l’oyango. Lokanyi l’ololo totɛka dia diango so kôpilɔ lohilɔ kana tomba doameme. Diakahombe monga l’Ohiki adio, Otungi adio. Tênde yema diango ne di’enaso sukesuke laso. Etena keyɛ lo luudu, ohoshishima ndo oyaoke wembola ene: Onde tala, mbeto, kosa, mesa, kana tshondo ya luudu lohilɔ mbakawahilɔ? Onde diango diako diaki l’ohomba wa one lakadisale? Lo mete, eko onto omotshi lele la lomba mbakadisale! Ko omalende aya kanyi y’one andja w’otondo w’ohokosanu one kame ndo shoameme kômonga l’ohomba w’okengi na? Ndo endaka Nzambi akatokitsha lane, kete nde eko l’oyango omotshi wakandasale ngaso.
7. (a) Woho akona wakɛ̂nya Yeso one otongelo mbakandetawo na? (b) Djembetelo kina yakona yele laso y’enya one Adama akasene na?
7 Yeso Kristo ndameme akate dia kene k’endana la pami ka ntondo ndo womoto la ntondo ate: “One lakâtonge l’etatelo, akâtonge omi la wadi, ko akate ate: ‘oma lo dikambo diako, onto ayotshika she la nyango ko nde ayomamana la wadende, ko vo ahende wayoyala omunyi otoyi.’ ” (Mateu 19:4, 5, NW) L’etena kako, Yeso akashile Etatelo 1:27 ndo Etat. 2:24 lo kene k’endana l’etongamelo kaki Adama la Eva. Omaloko nde akenyaka dia okondo wa lo Bible oso weko mete. (Joani 17:17) Woho ako mbele Bible mbelɛka Enoka “[onto, “NW”] a lu lolonga l’esambeli uma le Adama.” (Jude 14) Otondonga Adama komonga onto la mete, lokombo lande totol’enyama l’ololo tshe lo Bible.—Luka 3:37, 38.
8. Lokanyi lakona l’endana la kioko y’onto yele Bible halakanya na?
8 Anto amotshi mbutaka one Nzambi akakambe olimu l’ohilwelo dia tonga onto. Vo mbutaka voate: Nzambi akatshikɛ onto dihole dia nde pilɔ polo ndo l’etena kemotshi, ko l’okongo diko nde ndjodja anima lo demba diande. Koko, ndoko dihole diatanema woho wa kanyi ya ngaso l’atei wa Bible. Lo wedi okina, Bible mbutaka dia oyadi etamba kana wa nyama wakatongama lo “wehu awo.” (Etatelu 1:11, 21, 24) Koko diewo dia mete menyaka dia dioho di’etamba otoyi kana dia wa nyama hakoke, ndoko etena kemotshi, kadimo otsha lo dioho dikina. Akambo efula w’enya dia sho kôpilɔ lohilɔ tanema lo dibuku La vie: comment est-elle apparue? Evolution ou création?
WOHO ONE WAKATONGE NZAMBI ONTO
9. (a) Woho akona wakondola Bible etongelo k’onto na? (b) Kakona kakatombe etena kengo kakafufe Nzambi “lowe la lumu” l’ehembe w’onto na?
9 Lo ndjela kene kata Bible, Nzambi akayakimanyiya la kete dia tonga onto woho wa nde monga la loseno la kete, oko wata Bible ate: “Jehowa Nzambi akakenge onto la ditshu dia kete ko akafufe lowe la lumu lo wesho w’ehembe ande, ko onto akayala anima wasena.” (Etatelo 2:7, NW) Onto eko etongami ka tshena pe kaki Nzambi. Oma l’olimu wotshikitanyi w’otongelo, Nzambi akatonge pami onto laki kokele, onto l’olowanyi. Wonya wakafufe Nzambi “lowe la lumu” l’ehembe w’onto, asasa ande wakalole la hielele. Koko oleki laso, akambo akina efula wakakotshama. Onkoso mbakadje Nzambi lumu lo demba di’onto. Wolo ako wa kamba oso kimame, kana mombamaka oma l’ɔhengɛlɔ.
10. Ele anima na, ndo woho akona akawatongama?
10 Tolembete dia: Bible hate ate: Nzambi akasha onto anima. Koko oko watama loko, l’okongo wa Nzambi mbidja ɔhengɛlɔ lo demba di’onto “onto akayala anima wasena.” Omaloko, onto eko anima, oko woho ako wame la onto one lakoma dokotele eko dokotele. (1 Koreto 15:45) “Ditshu dia kete,” oma lɛnɛ akatombe demba di’emunyi, kema anima. Woho ako wame nto mbele, Bible hate ate: “lowe la lumu” kele anima. Koko, Bible menyaka dia osanganyelo wa diango diako dihende so mbakakimanyiya ‘di’onto ndjala anima wasena.’
11. Awui akona wa mete w’endana l’anima wa lonto wele Bible nembetshiyaka dia vo kema engo kemotshi kahenama kasena lo ndjakakitola la demba di’onto na?
11 Lam’ele anima wa lonto eko tshondo y’onto ndameme, vo kema engo kahenama kônga lo demba di’onto ndo kakoka tomba oma lo demba. Aha kânga l’okakatanu, Bible ndakanyaka ate: anima aye ele wememe. Oko enyelo, Bible mbutaka dia anima wakombola ndɛ diango ate: “Anima aye nangaka ndɛ onatshi.” (Ehwelo k’Elembe 12:20, NW) Onkone mbata Bible nto ate: anima eko la dikila di’eteta l’eshisha ande, ne dia Bible teketaka dia “dikila di’anima waha l’onongo, akanga a wola.”—Jeremiya 2:34, NW.
LANDE NA NZAMBI AKAKITSHA ONTO LANE
12. Oyango akona waki la Nzambi otsha le anto na?
12 Oyango a Nzambi kômonga dia Adama la Eva kawovu l’okongo wa nshi motshi dia vo tsho atônga la loseno dihole dikina. Waki la dia mbidjase la kete ndo ndjilongosola kame ndo kokɛ ditongami tshe diele la loseno. Onkone mbata Bible ate: “[Nzambi, NW] akâtshokola; akawatela ati: ‘Nyuyali la diwutshi, nyufulaneli, nyuludia kete, nyuyûleli. Nyuleli nsi ya lu ashi a waki, fudu ya l’ulungu, la dikendakenda tshe dieli la lumu diakendakenda la kete.’ ” (Etatelu 1:28; 2:15) Adama la Eva, kame ndo ana wakawahombe ndjôta, wotohomba monga l’ongenongeno wa pondjo la kete, lo ntsha akambo wâki Nzambi lo kombola dia vo ntsha.
13. (a) Woho akona wakokaso monga l’ongenongeno na? (b) Kakona kayokoka kimanyiya dia loseno laso monga l’ohomba mete na?
13 Lembete dia “Nzambi akâtshokola.” Mete nde akakanɛ an’ande wa la kete. Oko wende Papa ka ngandji, nde akawasha alako di’ololo awo. Wakahombe monga l’ongenongeno lo kitanyiya alako ako. Yeso akeye dikambo so ndo akayotaka yema l’okongo ate: “Wane wangenangena ele wane wôka dui dia Nzambi ndo wadilama!” (Luka 11:28, NW) Yeso akalame dui dia Nzambi. Nde akate ate: “Dimi latutshaka akambu w’ongenyangenya nshi tshe.” (Joani 8:29) Okoko wa mete w’edjaselo kaso la kete vo one: Monga la loseno l’ongenongeno ndo loludi lo ntsha kene kalanga Nzambi. Dikambo so diayokoka tosha olembetshiyelo wa mete lo loseno laso dia kambɛ Jehowa. Lo ntsha osoku, tayoyadja shoameme lo mboka ka kimanyiya dia monga la loseno la pondjo la kete yayokadimo Paradiso.—Osambu 37:11, 29.
LANDE NA KATSHUNDASO NDO KAVƆSO
14. Oma lo pindola olembe a Nzambi, Adama la Eva akawasale na?
14 Ɛlɔ kene, sho tshundaka ndo mvokaka. Dikambo kuna? Oko akatashile la mboka lo tshapita ya ntondo, ele oma lo dikambo di’otombokwelo waki Adama la Eva. Jehowa akawadjɛ olembe wakahombe menya ohomba lewo dia vo monga la dilemielo otsha le Nzambi. Nde akatɛ Adama ate: “Olekaki elua w’etamba tshe wa l’ekambo uku alangaye. Keli, tolekake elua w’uma l’utamba wa ewu k’akambu w’ololo ndu k’akambu wa kolo, ne dia lushi layuyole, we ayuvo.” (Etatelu 2:16, 17) Oma lo ndɛ olowa w’otamba ako, Adama la Eva wakatako mboka kaki Shewo le l’olongo ndo wakakadja olombwelo ande. Vo kômonga l’okitanyiya ndo wakose engo kakana. Wotônga la loseno la pondjo ndo l’ongenongeno lo paradiso aha la diene la wola kana sowa, koko lo dihole dia monga ngaso, wakayakotolɛ voameme fonu yatomba oma lo pekato. Fonu yako ele ohombelo w’olowanyi la nyoi.—Romo 6:23.
15. Woho akona wakatahene pekato oma le Adama na?
15 Onde we mbeyaka woho one wakatahene pekato oma le Adama? L’okongo wa nde koma onto lele kema kokele, Adama akasambiyɛ ekana ande tshe ohombelo w’olowanyi ako la nyoi. (Jobo 14:4; Romo 5:12) Oko ekimanyielo dia sho mboka dikambo so ololo, tose enyelo kaki obeti w’atafadi. Wonya ongo wende lo beta atafadi l’oshɛte wa wɛngɛ̂ngɛ, oseka tafadi tshe diayotomba oma loko, diayonga wɛngɛ̂ngɛ lo ndjela woho one wele oshɛte ako. Kokaka mbedinya Adama l’oshɛte ndo sho teko oko atafadi watomba omaloko. Olowanyi ande akashisho wonya ongo wakandahindola olembe a Nzambi. Aki oko nde akakondja tshapa kana ekomo ka kolo. Omaloko, lam’akandayotaka ana, oseka ona tshe akakondja woho ako wame wa tshapa yako ya pekato kana y’ohombelo w’olowanyi.
16, 17. Woho akona wɛ̂nya otoi a l’atei w’ahindo waki Yeso one endaka hemo penyahenyaka nkumbo y’anto kete ekomo ndja oma lo pekato na?
16 Endaka kakiane sho ntataka hemo ndo tshundaka kete eko oma lo pekato kene kakatahene oma le Adama. Otoyi a l’atei w’ahindo waki Yeso menyaka dikambo diako so. Lam’aketshaka Yeso lushi lomotshi lo luudu lakandahangaka, olui a woke w’anto wakatshumana ko kômonga kânga hiolehole ya tshitshe nto lo luudu lako. Etena kakaye anto amotshi anei la kanga ekuse omotshi lakawetanya l’okala ande, soko dia mbɔtɔ kômonga. Onkone wakade lande lo tshotôlombe ya luudu, wakatondola dia kondja dihole, ndo wakaholoya kanga ekuse kako l’okala ande suke suke la lam’aki Yeso.
17 Lo mena mbetawo kawo k’efula, Yeso akatɛ kanga ekuse ate: “[Pekato yaye yambokimwame, NW].” Koko anto amotshi waki lawo kombetawo dia Yeso aki l’akoka wa dimanyiana pekato. Omaloko mbakate Yeso ate: “Keli dia nyu mbeya nyati: On’a untu eko la wulu wa nyimanyia kolo la kete—ndi akatela kanga ekhusi—ati: ‘Dimi lambukutela nti: Eto, osa tangi kaye otshu lakaye.’ K’etena kako, ndi aketo, akose tangi kandi, akatumbe lu ashu w’antu tshe.”—Mako 2:1-12.
18. Nshi yayaye ya woho akona yayonga l’ekambi a Nzambi na?
18 Ohotokokanyiya dia kene kahomba tolembetshiya wolo waki Yeso oso! La tshina dia lowandji la Diolelo diaki Nzambi, Kristo ayonga la wolo wa nyimanyia pekato y’anto tshe walanga ndo wakambɛ Nzambi. Mbuta ate: kandji la fonu ndo wa hemo yayonyema. Ndoko onto layotshunda nto ndo layohomba mvo! Nde dikongelo dia mamba dia ngaso lo nshi yayaye lee! Eelo, eko akambo akina efula ladiko dia mboto, sena yema ya nshi tshitshe tsho ko l’okongo diko mvo. Lo tetemala la mbeka akambo w’endana la Nzambi ndo mbôkambɛ, mete tayokoka monga la loseno la pondjo lo paradiso ka la kete.
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 69]
Efula ndjambolaka di’olembetshiyelo wele la loseno
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 70]
Onde na diango ne diakahilɔ, kana diakatongama?
[Diombwɛlo di’osato wa lo lɛkɛ 75]
Okondo wa Bible w’endana l’okonwelo wa kanga ekuse oma le Yeso menyaka dia naka anto ntataka hemo kete ekomo tomba oma lo pekato kaki Adama